2012/4/14 Martin Srebotnjak wrote: > Hello, > > I guess it is just that the ISO-15924 standard should be officially > extended with the "Boho" code.
(Glede na to, da ne odgovarjam na angleške liste, bom pisala kar v slovenščini.) Kljub temu, da razumem, zakaj bi bilo za jezikoslovce to zelo koristno, se mi zdi nova oznaka za "Script" (ISO-15924) enaka perverzija, kot če bi Nemci zahtevali svojo oznako Deut namesto Latn, ker v Nemčiji (za razliko od Švicarjev) pišejo ß namesto ss. Nenazadnje bi lahko registrirali tudi gajico, pa potem argumentirali še, da Slovenci potrebujemo še dodatno štiričrkovno kodo, ker je naša abeceda le podmnožica gajice. V standardu sicer obstaja nekaj podvrst latinice (Fraktur, Gaelic). Niti Grki nimajo dveh oznak za monotonično in politonično verzijo zapisa. V "IANA Language Subtag Registry" se uporablja el-polyton in el-monoton. Tisto, kar bi zares pomagalo, bi bila oznaka tipa "Latn-Boho", "Latn-Metl", "Latn-Gajc", ... vendar IANA v svojem registru ne predvideva vartiant zapisa (Script), temveč le variante jezika. Slovenci so npr. že zaprosili za standardizacijo oznake tipa "sl-rozaj-njiva-1994": - rozaj: Resian - njiva: The Njiva dialect of Resian (The dialect of Gniva/Njiva is one of the four major local dialects of Resian) - 1994: Standardized Resian orthography kar namiguje na to, da ne bi smela biti težava registrirati nove značke, le da se strinjam s Tomažem, da bohoričica ni ravno varianta jezika, pač pa varianta zapisa. Po drugi strani bi bilo dobiti oznako "sl-bohoric" (IANA Language Subtag Registry) bistveno lažje in hitreje od "sl-Boho" (ISO 15924). Morda ne bi bilo povsem pravilno, bi bilo pa bolj verjetno, da bi bila nova oznaka odobrena. On Sat, Apr 14, 2012 at 19:22, Tomaz Erjavec wrote: > > Verjetno res ne bi bilo slabo prijavit na ISO (pa potem tudi dajnčico in > metelčico), me pa kar glava zaboli, ko vidim ta njihova pravila. No, mogoče > vseeno ugriznem v to kislo jabelko.. ... če pa že želite kisla jabolka, predlagajte raje razširitev standarda, da bo mogoče dodajati variante skriptam in ne le jezikom. Če začnete z bohoričico, danjčico, metelčico, gajico, varianto za romanizacijo makedonščine ... seznamu ne bo konca. Stavim, da ima skoraj vsaka država po nekaj variant zapisa svojega jezika skozi zgodovino in stlačiti vse izmed njih v vrhnji nivo (trenutno je žal en sam) se mi zdi enako smiselno kot zaprositi za ISO 639-2 kodo za prekmurščino. Mojca _______________________________________________ lugos-slo mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-slo
