Tole je na hitro sestavljeno, kar nisem mogel povedati po mikrofonu: Glede javnega denarja in javnega programja je že bil uspešno narejen projekt OPSI (https://podatki.gov.si/) ki govori o odprtih podatkih, kar je sorodna reč na podatkovni strani kot je odprtokodno programje na programski.
Točka o prevodih v zvezi s sestankom razkriva, da je splošen problem: Uporabniki Linuxa: - slabo poznajo mehanizme distribucije programske opreme - slabo ločijo programe in programske skupine npr. Firefox ni program iz KDE - slabo poznajo postopke prevajanje in poročanja o napakah tako programja kakor prevodnih datotek. Zato tukaj navajam tu navodilo, da ne bomo po nepotrebnem sestankovali. Našli ste nekakšno napako ali možnost izboljšave: Poročajte podobno kot bi sporočili nek izjemen dogodek na telefon 112. Ne zanima nas, kako ste bili jezni ali žalostni - to poročajte recimo rumenemu tisku ne nam. Najprej preverite, ali je ta napaka že prijavljena ali ne. Podrobnosti o tem postopku kasneje. Recimo, da ta napaka še ni prijavljena. V tem primeru poskrbimo za naslednje informacije. 1. Kateri program in njegova verzija je vpletena. Npr dolphin 24.12.2 Smiselno je preganjati napake na najnovejših verzijah. Napake na starih verzijah so morda že popravljene v novejši verziji. Tako, da tudi poročanje o napakah na starih verzijah ni posebno smiselno, saj si samo podvajamo delo. 2. Kateri operacijski sistem je vpleten. Fedora 41, namizje KDE ali Gnome ali morda Windows 11... Če uporabljate KDE bo program Info center bo dal vse podatke programski in strojni opremi, npr: Operacijski sistem: Fedora Linux 41 Različica KDE Plasma: 6.3.0 Različica ogrodja KDE: 6.11.0 .... Napake programa niso odvisne samo izvirnih avtorjev, ampak tudi napak pri distributerjih, ostalih komponentah npr. jedra Linuxa in lahko tudi posledica strojne opreme. Včasih so problem grafične kartice, zvok in podobno. Popolna informacija o tem lahko olajša iskanje napak. 3. Čimbolj natančen in jedrnat opis težave. Kako stvar deluje in kako pričakujete, da bi morala delovati. Poskusite to čimbolje opisati, prilaganje slik pa šele, ko ne gre drugače. 4. Ocena kritičnosti težave (primerjava z zdravstvom: ali kri šprica ali je treba samo stisniti mozolj) Ali s tem programom sploh ni moč delati ali obstaja kakšen obvoz. Pri kritičnosti ne pretiravajte v nobeno smer, ampak poskusite biti objektivni. 5. Pri opisu je zelo pomembno natančen opis ikon in besedil, ki se pojavljajo pri težavi. Npr. iz dobesednega besedila se da dokaj hitro najti vir prevoda in potem popravek. KDE ima približno 300 tisoč enot prevodov (razvojnih in stabilnih), Gnome približno 700 tisoč (šteto več verzij np. tudi 4 in več skupaj). Hitrost odprave težave je odvisna od njene kritičnosti in kako veliko ljudi se srečuje z njo. Zloraba pretirane ocene kritičnosti vam bo morda enkrat pomagala, da boste prej na vrsti, dolgoročno vas utegnejo razkrinkati in postavljali vas bodo konec čakalne vrste. Vedite, da napako praviloma najprej popravi vzdrževalec aplikacije in gre od tam skozi kanale distribucije nadgradenj programja, da končno pride popravek do vas. Distribucije tipa "sprotne - rolling release" dobijo poravke zelo hitro, distribucije "napredne - bleeding edge" v par tednih, "konzervativne" pa v lahko tudi šele v nekaj letih. Primer za KDE: Distribucija KDE Neon je zavestno namenjena testiranju najnovejše verzije KDE in manj za operativno rabo. Nekje sem zasledil članek kot opis te distribucije, da so nadgradnje Neona že prav zoprne za uporabnike. In avtorju članka se to ni zdelo nič nenavadno? Hitrost potovanja popravka do uporabnika je odvisna od recimo "politike" distribucije. Podobno kot pri vinih imaš vse variante od mošta, mladega vina pa do vinske arhive. KDE Neon bo popravljen v par dnevih, Fedora od par dneh, tednu ali dveh, zadnja verzija Kubuntu (ki ni LTS) vsaj v pol leta, Kubuntu LTS pa lahko šele z novo izdajo čez 3 leta. Uporabniku ima lahko več nadgradenj in najnovejše zmožnosti ali pa manj nadgradenj in manj novosti in kasneje dostopne popravke, če zamenja distribucijo z njemu ustrezno politiko. Pogojno se da prevode "pohekat" lokalno tako, da sami zamenjate datoteko prevodov. To je delikatno delo skrbnika računalnika, ki ni nujno, da uspe! Gnome in KDE namestita slovenske prevode programja na /usr/share/locale/sl/LC_MESSAGES Datoteke .mo dobite s strojnim prevodom datoteke .po npr. s programom poedit. Prevodi dokumentacije (help) so na /usr/share/doc/HTML/sl po mapah Če je problem v prevodu: Pošljite pošto zadnjemu (ali predzadnjemu) na seznamu prevajalcev aplikacije. Navadno to najdete v roletnem meniju Pomoč -> O programu in v zavihku Prevod najdete vse prevajace tega programa. Navadno je zadnji na seznamu tudi tisti, ki se je nedavno ukvarjal s prevodom. Prevodi programja so javno objavljeni na portalih prevodov: Linux: https://translationproject.org/team/sl.html KDE https://l10n.kde.org/team-infos.php?teamcode=sl Gnome: https://l10n.gnome.org/teams/sl/ Pogojno se da prevode "pohekat" lokalno tako, da sami zamenjate datoteko prevodov. To je delikatno delo skrbnika računalnika, ki ni nujno, da uspe! Gnome in KDE imata slovenske prevode na /usr/share/locale/sl/LC_MESSAGES Datoteke .mo dobite s strojnim prevodom datoteke .po npr. s programom poedit ali lokalize. Če je napaka v programju, pošljite poročilo o tem na ustrezen portal. Tule je nekaj primerov portalov za poročanje napak. Tudi tu nenavedene distribucije Linuxa imajo podobne načine poročanja napak. Get Involved/Issue Reporting https://community.kde.org/Get_Involved/Issue_Reporting KDE https://bugs.kde.org/ Gnome https://help.gnome.org/users/evolution/stable/problems-reporting-bugs.html.en Fedora https://bugzilla.redhat.com/ Kubuntu https://help.ubuntu.com/stable/ubuntu-help/report-ubuntu-bug.html.en Kako ugotovimo, da je že nekdo poročal o problemih, Tako da na naslovih zgoraj poizvedujemo za podobnimi odprtimi težavami. Terminologija - nasveti: Splošno znano je, da prosto programje nastaja razmeroma kaotično, ampak bi bilo kljub temu dobro, da bi Zadruga na prostem vzpostavila neko minimalno infrastrukturo za malo več usklajenega dela. Pri debati o terminologiji so na voljo: ISlovar http://www.islovar.org/islovar DIS Slovarček https://dis-slovarcek.ijs.si/ Terminološka svetovalnica https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=152&View=1&Query=%2A Morda bi lahko v Terminološki svetovalnici lahko dobili kako osebo, ki bi se kaj več ukvarjala z nami. V reviji Požar (https://www.szpv.si/revija-pozar/) je sodelovala s Terminološkim kotičkom dr. Mateja Jemec Tomazin. Termini - prosto - svobodno Glede prostega in svobodnega programja pa menim, da nima smisla spet izumljati tople vode, ker je Prosto programje oz programska oprema že dodobra uveljavljen termin glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosta_programska_oprema Slovenska kratica za FOSS - beseda dostopna je odveč saj do prosto programske opreme ne le dostopamo ampak jo pod pogoji lahko tudi spreminjamo moja predloga: POPO - prosta odprtokodna programska oprema POP - prosto odprtokodno programje Če razmislimo: POP pomeni lahko tudi zvrst glasbe, POPO pa (kolikor vem) še nima kakega drugega pomena - torej ima večje šanse, da postane slovenska ustreznica FOSS. Če seveda sploh rabimo kratico? LP Matjaž Jeran _______________________________________________ lugos-slo mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-slo
