Zdravo!
No, tukaj je tale rec... Precej nedodelana, opomnite me na karkoli,
kar se vam ne zdi prav. Da bo vse v GNU spiritu, je attachment ascii
tekst brez sumnikov :)
Jure
infos - priloznost da linux v sloveniji stopi iz obmocja somraka
Ker se je linux kot OS ze izkazal tako v majhnih kot velikih sistemih,
vedno kot zelo stabilen, zelo prijazen do strojne opreme in se posebej
do administratorjev, ki ga poznajo, menim, da ga lahko v tej luci
povecini hvalimo, zasluzene kritike pa bo bolj malo.
Predstavitev naj bo cimbolj neagresivna, ampak naj ne popusca z argumenti.
Marsikje blazno hvalijo svoj produkt in zraven se kritizirajo konkurenco,
tega nam ni treba. Gotovo se nihce ne bo mogel zadrzati in omeniti NT v
primerjavi z linuxom in seveda razdreti kaksne grenke opazke na ta racun,
to pa je dovolj.
Ce bosta na voljo dva racunalnika (jaz sicer predlagam se eno Windows
masino, ker linux kot streznik lahko streze tudi tem, vecina slovenije
pa poganja kaksne Windows* reci), naj bo en skonfiguriran kot web in
vse-ostalo-za-na-netu streznik in naj bo "nelomljiv", skonfiguriran
cimbolj tako, da se mu ne pride do zivega, vse pa funkcionalno dela.
Ena masina naj bo samba in IP masquerading.
Ce ima kdo kakega notebooka, ki ga lahko posodi za predstavitev, bi ga
lahko predstavili kot konzolo za streznik, ki ne potrebuje monitorja.
Ce se to pod Windows da, ne vem, vem pa, da se pod linuxom da. Nisem se
videl NT ali Novell streznika brez monitorja.
Zraven naj bo kaksna brosura***
(predlagam da je teh vec, tudi za linux kot ne-server), v kateri so
laicno razlozeni vsi ti pojmi, ki jih bomo predstavljali. IP masquerading
lahko prakticno zastonj potegne direktno na net neomejeno veliko lokalno
omrezje, za ceno enega IP naslova in ene linije. Ne bomo rekli, da se to
z drugimi sistemi ne da, ampak, da z linuxom to izredno dobro deluje.
Ce je skoda denarja za strojno opremo, ki bi bila server, lahko kupimo
486ko za manj kot stane ustrezna programska oprema pod NT. Tudi monitorja
ne potrebujemo.
Pregnati je treba strah pred linuxom zaradi "nepodprtosti". Marsikateri
se odloci za NT zato, ker bo lahko telefonaril na tehnicno podporo. Treba
jim je povedat, da ce jim njihovega linux administratorja povozi avto,
bodo se vedno lahko nasli nekoga, ki bo rec vzdrzeval, ali pa se vsaj
lahko obrnili na nekoga, da jim bo administratorja preskrbel (a se mogoce
agenda ukvarja tudi s tem?). Nujno je tudi izpostaviti response time linux
skupnosti. Nihce ne garantira nicesar, ampak tudi microsoft ne garantira
nic za svoje produkte. Ko se pojavi exploit, s katerim je mogoce uspesno
napadati linux sisteme, traja pogosto le nekaj ur od prvega masovnega
napada do popravka, ki ga bo vsak vesten administrator takoj vkljucil.
Kot primer se lahko navede teardrop, ki je povzrocil kernel panic zaradi
buffer overruna in segmentation faulta v tcp stacku. Popravki so bili
dosegljivi 6 ur po masovnem napadu, katerega zrtev sta bili tudi dve moji
masini.
V brosuro je vredno napisati tudi kaksen podatek o razvoju sambe, ki je
v 2 letih iz nic postala najhitrejsi SMB streznik. In razvoja ni nihce
podpiral, sedaj pa SGI intenzivno podpira razvoj z namenom, da bi svojo
strojno opremo prodajal kot streznik za v windows delovna okolja. To jih
ne stane prakticno nic, trg pa se jim je neverjetno razsiril.
Povedati je treba tudi kaj o microsoftovih testih, ampak tako, bolj nezno.
Nekdo ki obvlada diplomatski jezik, naj mocno namigne, ne pa direktno
izpostavi, da je teste sponzoriral microsoft. Na zalost nimamo ne virov in
verjetno tudi ne zelje do sodelovanja s strani microsofta, da bi teste
izvedli tam, pred ocmi publike. V 5 minutah benchmarkinga se verjetno ze
vidi, kaj deluje hitreje. Ce obstaja kaksna moznost, sem za to, da se to
vsaj poskusi.
Na voljo imamo tudi predavanje, na katerem moramo poslovneze, ki jih ne
zanimajo tehnicne podrobnosti, prepricati, da je linux zanje zastonj, da
lahko za celotno firmo zaposlijo enega administratorja, ki bo rec postavil
in vzdrzeval, s tem ne bo imel veliko dela, ker linux, ko je postavljen,
dela. Hkrati bodo prihranili se pri strojni opremi. Ce nas kdo vprasa, zakaj
delamo reklamo, lahko brez zadrzkov povemo "mi smo linux administratorji".
Marsikateri lugos clan ima namen nekoc postati administrator v nekem
podjetju, kjer ne bo imel veliko dela in bo kulturno zasluzil. Managerji naj
bi po nasem predavanju vedeli, da se bolj splaca vloziti denar v dobrega
administratorja, kot v slab sistem. Dokler vse stvari v zvezi z racunalniki
tecejo, kot je treba, lahko administrator uziva v brezdelju, managerji pa
naj ga placujejo. Dokler vse deluje. Ce je znal reci postavit, jih bo znal
tudi vzdrzevat.
Predavanje sem si zamislil kot dvodelno. Linux je izreden na podrocju
internet streznikov (vseh zivih, se pravi mail, web, ftp in podobnih in
celo bolj eksoticnih kot so realaudio, webcam ali kako se rece tisti
stvari, ki jo je predstavil Aljaz (ki je mogoce za marsikoga zanimiva
kot veliko cenejsa resitev za prenos slike na velike razdalje), ali pa
streznikov, ki jih v podjetju napisejo strokovnjaki sami, za svoje
aplikacije... Hkrati pa lahko pod istim linuxom, na istem hardveru tecejo
tudi baze podatkov (omenimo lahko Oracle in Informix kot veliki komercialni
bazi in kaksno majhno bazo (MySQL) za SOHO mrezice).
Potem sledi predavanje o Linuxu v integraciji z Windows * masinami. Tukaj
lahko predstavimo sambo kot orodje, s katerim lahko NT streznik enostavno
zamenjamo z linux streznikom, prihranimo nekaj $ za sam streznik, nekaj za
uporabniske licence za vsakega uporabnika... Izpostavimo, da je linux
sposoben streznik tako v majhnih okoljih, kot v ogromnih mrezah. Povemo
nekaj od SGIjevih testih in Sunovih testih na high-end sistemih, povemo
kaksno izkusnjo koga, ki sambo poganja na kaksni soli, in razlozimo, da
z administratorjem, ki se na sambo spozna, lahko stvari tecejo brez kakrsnih
koli tezav nekaj let (mogoce svetujemo se UPS), kar po mojem mnenju ni
nikakrsno pretiravanje.
Na koncu lahko kot punchline dodamo, da oboje je en in isti linux, in lahko
to oboje zdruzimo, povemo da je vprasanje varnosti v bistvu vprasanje
zaupanja administratorju, da linux JE varen, ce ga varnega napravimo (jaz se
upam trditi, da to znam).
** moj komentar:
Kaksen uspeh bi s tako predstavitvijo pozeli, ne vem. Nisem uporabnik, ki
bi imel pognan X vecino casa, v glavnem vse delam v konzoli. Ni mi tezko
brskat po sourcu in zgubljat casa za pisanje php sourca, ki ga phpgen sam
naredi v nekaj sekundah. Ce menite, da je bolje predstavljati linux kot
OS za desktop, bom seveda sodeloval zraven po najboljsih moceh. Ampak
marsikdo je ze izpostavil problem ่นพ, in jaz vem, da je problem precej
perec za tiste, ki si za domaco masino ne morejo privosciti administratorja,
ki bo to urejal...
*** Bilo bi prav, da izdelamo nekaj razlicnih leafletov ali Brosur na
razlicne teme. Na listek lahko na kratko opisemo, da linux SE ni primeren
za igranje iger, da pa se z veliko dela in ucenja marsikaj da. En list
lahko namenimo KDE, gor napisemo nekaj o dosegih lugos-slo grupe...
Na eno lahko napisemo nekaj o GNOME, da ni poslovenjen, da je alternativa...
To bi bili recimo samo A5 listi, na katerih bi bil screenshot
Windowmanagerja, da lahko tisti, ki se za streznike ne zanimajo, vidijo tudi
kaj drugega. Za strezniski koncept pa bi pripravili tisto "brosuro", recimo
A5, 8 strani, v kateri bi razlozili prednosti in mogoce tudi kako slabost
linuxa kot streznika (ceprav se zdajle nobene ne spomnim).
Jure
