Poskus analize M$ v.s.v Linux, kot iziv na clanek Teda Lewisa
BB-ju se zahvaljujem za povzetek clanka Teda Lewisa iz revije
Computer. Menim, da nekako tako bi morali vsakdo povzemat tuje clanke
ali citate. Ni namrec dovolj, da se jih samo kopira.
Za sebe trdim, da nikakor nisem nek veliki poznavalec Linuxa in
ostalih OS. Ampak na podlagi svojih izkusenj in na podlagi vsaj
obrobnega vedenja o racunalnistvu in ostalih zadevah, se pa upam
trditi, da avtor clanka ni najbolj zagrizen Linuxas. Zagrizen Linuxas
ni realist, ni analitik in tudi ni sintetik, temvec je vernik. Jaz
nisem vernik Linuxa, verujem pa v njegov uspeh.
Menim, da avtor ni zajel celovito tega podrocja racunalnistva.
Primerjal je samo posamezne programe in njihovo usodo, ni pa
primerjal programja v povezavi z OS. Primerjavo je vrsil nekako tako,
kot, ce bi primerjal usodo na podrocju SO pri samo eni vrsti kartic,
enostavno ni videl celote. Ne smemo pozabiti, da se je usoda PC-jev
zacela spreminjati tudi z zacetkom ZX80 in njegovih potomcev tako, da
je IBM objavil odprti sistem SO - neke vrste GNU za strojno opremo,
za kar mu je bilo pozneje se kako zal. Ali duh je usel iz steklenice.
Z razvojem racunalnistva, so elementi postajali vse manjsi, a skatle
vse vecje. Prodajati se je zacel le volumen in tudi za direktorja je
zelo pomembno, da ima veliko skatlo v svoji firmi zato, da ima kaj
pokazat svojim gostom... Na tem podrocju pa ima IBM veliko izkusenj.
Verjetno pa bojevnik ni vrgel puske v koruzo zaradi izgubljene bitke
(OS/2), ampak je sedaj prevzel Linuxa. Pri njem nima kaj izgubiti.
Janicar pa je velikokrat boljsi vojak kot domacin... Pred IBM-mom, se
je odlocil tudi Compaq, da namesca na svoje stroje Linuxa.
Avtor je zanemaril tudi dejstvo, da je M$ tudi v sporu z oblastjo. Ni
namen oblasti, da unici kuro, ki nese zlata jajca. Ampak, ce ta kura
se zacne vesti kot oblast, pa lahko konca tudi v loncu; primer je Noc
dolgih nozev. Tega se v prvi fazi z M$ ne bo zgodilo. Dogaja pa se
poskus, da bi tej kuri pristrigli peruti in rep. To strizenje pa se
je po moji oceni ze zacelo. Niso pa se vsi igralci v igri.
Do sedaj ni bilo vsaj dovolj profitabilne industrije, da bi Linux
pognala in tudi Linux se ni bil toliko "prijazno" pripravljen na
izziv sirse uporabe (UNIXi se na tem podrocju sploh ne trudijo in
zato za siroko uporabo ne bodo tako zanimivi). Po vsej verjetnosti,
pot za njega je vsaj znana. Do sedaj se ni bilo dovolj tudi
pisarniskih paketov. Danes sta vsaj dva: Star Office in pa Applix
Anyware Office. Ta dva lahko tudi ze konkurirata M$u. Vecina
uporabnikov M$ Ofice paketa niti 10% moznosti paketa ne uporablja.
Nakupovanje takih paketov pa je v glavnem zaradi prestiza in nic
drugega. Nakup takih mastodontov povzroci v glavnem reklama in z njo
povzrocena histerija.
Vsekakor nisem za neko zastonjkarstvo. Moti pa me oderustvo. To pa je
prisotno na sedanji M$ PC programski opremi. Veliko se govori, da je
treba programsko opremo kupiti tudi za to, da se bo lahko vlagalo v
razvoj nove opreme. Po dosedanjih videnjih zadev, pa se v glavnem
vlaga na bancne racune. Vedeti namrec moramo, da Bill izvira iz
pravniskih krogov. Oderustvo v pravnistvu (in tudi v medicini) je
nekaj normalnega. Iz domacih krogov je znano, kako so visoke
odvetniske tarife; npr. odvetnik po tarifi za vsake zacete pol ure za
najbolj enostavno delo zaracuna 50 tock, kar je priblizno 50DEM. To
enostavno delo pa je npr. prelaganje papirja iz kupa na kup. Dodatna
lastnost teh krogov pa je, da svojo stranko zelijo dobiti na svoj
abonma. Nekaj podobnega prakticirajo tudi sodisca.
Zato menim, da je oderustvo samo vrh ledene gore v pravniskem sistemu
nase druzbe in predvsem zapadne. Zato taksno vedenje ni zgolj slucaj.
Bill je tudi z "zvijacno" pogodbo v svojem zacetku, ki je bila
sestavljena v pravniski pisarni "njegove" hise, zacel bogateti.
Kupoval je po smesno nizkih cenah programe in nato se manjse
programske hise (sovrazni prevzemi) in tako na tujih zuljih in
rizikih ustvarjal svoj imperij do taksnih razseznosti, da mu oblast
ne more do zivega. Tudi z astronomskimi in se dopustnimi kaznimi ne.
Kosanje tega imperija pa verjetno ne more biti najboljsa resitev, kot
jo sedaj predvidevajo. Tako vsaj mislijo nekateri ekonomsko-politicni
analitiki. Primerjajmo samo ekonomske cene za operacijski sistem
Linux za delovno postajo z celotnim pisarniskim paketom Applix stane
pri Agendi v MB 16.000 tolarjev, kot pa celotna verzija operacijskega
sistema na petih CD-jih pa le 11.000 tolarjev. Vse to je v izvedbi
S.u.S.E [www.suse.de ]. Vsakdo lahko primerja te cene s cenami M$ v
Sloveniji ali pa kje drugje. S tem, da je Linux OS mnogo bolj
stabilna zadeva in hitrejsa.
Nadalje je avtor zanemaril Internet. V zacetku leta '95 Linuxa tu se
ni bilo prisotnega. V letosnjem januarju pa je njegov delez ze 54%,
tocneje - tu je prisoten brezplacni program Apache. Na internetnih
streznikih M$-a ne tecejo "zelo dobri" NT-ji temvec, na enem celo
vrtijo Linuxa. Znano je, da se je M$ osmesil z NT-ji na Hotmailu. V
njihovi lastni hisi pa vrtijo Solaris. To je seveda pod oznako "zelo
tajno".
Moje osebno videnje je, da M$ bo izgubil trzni delez, da se bo
programska oprema cenovno stabilizirala - normalizirala in da cene ne
bodo vec oderuske. Ce bo to uspelo Linuxu, je opravil s tem svojim
poslanstvom veliko delo. Se vec, ce se bo obdrzala filozofija zastonj
programov za tistega, ki ne uporablja programov v poslovne oz.
pridobitnisko dejavnost in je sedaj do neke mere prisotna pri Linuxu,
potem temu operativnemu sistemu se ni cesa bati.
Zaradi navedenega verjamem v misel, da je Linux M$ov Vietnam. Kar je
pa vec kot sem predhodno poskusal obrazloziti. Z Vietnamom Amerika ni
propadla, dalo pa se ji je vedeti, da tudi mali ji lahko primazejo
zausnico. Pa se kaksno. Na podrocji Interneta je M$ ze dobil
zausnico. Pricakujemo jo pa v letu ali dveh tudi na PCjih.
Ze dejstvo, da za Linuxa mora biti SO brezhibnejsa kot za M$
proizvode, cloveka obdaja obcutek, da ne sedi za neko klump masino.
Zaradi navedenega se bo zgodovina ponovila, ampak zgodovina iz
strojne opreme nekoc, sedaj pa na programski opremi. Nekoc odprt
sistem PC-ja sedaj GNU.
Lp; Drago
_._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._
NAJPREJ OPOZORILO! TO JE POVZETEK CLANKA NEKOGA DRUGEGA, KI NI ZAGRIZEN
LINUXAS IN NJEGOV POGLED NA LINUX. JAZ SE Z CLANKOM NE STRINJAM, MI JE
PA KORISTNA INFORMACIJA, KAKO DRUGI RAZMISLJAJO O LINUXU IN M$.
VERJAMEM, DA JO VELJA UPOSTEVATI.
Skrajsan povzetek clanka v reviji Computer, februar 1999:
Zgodovina se, kot kaze, ponavlja. Leta 1970 je AT&T dal ven
(licenciral!) izvorno kodo operacijskega sistema UNIX univerzam. Po
.........
oceni pride do znanja, za katerega mu ni potrebno placati (kakorkoli
krsi copyright).
Avtor clanka je TED LEWIS.
=b
--
============================================================================
mag. Boris Benko, dipl.ing. | E-mail: [EMAIL PROTECTED]
Telekom Slovenije, PE Murska Sobota | [EMAIL PROTECTED]
Senior Prog./Sys admin./Informatik | [EMAIL PROTECTED]
Slu§ba za informatiko | Phone: (work) +386 69 31 676
| (work) +386 69 37 800 21
| (home) +386 69 32 592
===========================================================================
