Yo!
On Wed, 2 Feb 2000, Mitja ZNIDARIC wrote:
> Red Hat 6.1 sem skusal instalirati pri minimalnih pogojih, in sicer sem
> uporabil racunalnik 486, 100MHz, 8Mb RAM, 850 Mb HD; vendar stvar ne
> deluje.
> Minimalne potrebe za zaganjanje RH 6.1 pa navajajo racunalnik s
> procesorjem 386 ali mocnejsim in 516kB RAM-a.
Zdaj ti bom pa jaz malo razložil kako poteka inštalacija in navedel nekaj
primerov...
Kot prvo zadeva SIGURNO BI delovala na 386 procesorju in 512kB RAM-a, s
tem da bi jo moral inštalirati na kaki močnejši mašini in potem disk dati
v to slabšo (jasno swap particija je obvezna!). Zakaj? Problem je v tem da
večina inštalacij enostavno skopira vse potrebne zagonske image-e v RAM,
in če ga je malo, ga lahko že pri tej operaciji zmanjka, lahko ga pa
zmanjka kasneje, ko se poganjajo programi za namestitev. Jaz osebno
poznam 3 variante kako inštalirati Linux.
Prva je root in boot varianta brez kakšnega Linux loaderja. Na disketo
direktno zapečeš jedro in takoj za ta kernel zapečeš še root image - to
je praktično image sistema v zmanjšani obliki. Jedru v tem primeru z rdev
nastaviš vse parametre (recimo kje naj najde root image).Jedro in root
image se naložita v RAM lepo eden za drugim. Je pa varianta da kar na
disketi narediš root sistem (ne kot image) in potem naročiš jedru
(rdev) naj ta sistem enostavno mount-a kot /dev/fd0 na /, s tem si
prihranil recimo vsaj 1.44MB RAM-a ker pač nisi naložil root sistema RAM.
Kar se tiče inštalacije zna biti malo počasna, ker se v tem primeru vsi
programi zaganjajo z diskete...
Druga varianta je podobna prvi, s tem da uporabiš še Linux loader v tem
primeru LILO. Fleksibilnost glede na prvo varianto se poveče, ker zna LILO
operirati z jedrom veliko bolje kot če bi jedru podal parametre za zagon
samo z rdev. V tem primeru se jedro in root image prav tako naložita v RAM
(varianta za root sistem na disketi je tudi mogoča) kot v prvem primeru, s
tem da je tu še sam LILO, ki tudi poje nekaj RAM-a...
V tretji varianti uporabimo Linux loader SysLinux, ki pa ima spet svoje
prednosti in slabosti. Prednost je ta da lahko nalagamo v RAM več image-ov
v poljubnem zaporedju, jih povezujemo med sabo, cela zadeva pa je
nameščena na navadni DOS formatted disketi. Slabost pa je ta, da sploh ne
gleda na to da bi čim bolje izkoristil RAM, ampak vsepovprek "naserje" RAM
z image-i in tako lahko ostane za zagon in samo izvajanje inštalacije
premalo prostih strani (free pages) v RAM-u...
No in RedHat uporablja za namestitev prav to tretjo varianto, ki je kar se
tiče porabe RAM-a najbolj požrešna. Pri RH 6.1 se pojavi še grafičen način
namestitve, ki ga jasno vsak navaden smrtnik takoj izbere, vendar ne
pomisli na to ali ima zadosti RAM-a ali ne. Računat moraš na to, da se
sama mount swap particije izvaja šele nekje v drugi četrtini
inštalacije. RH namestitveni sistem ti da na voljo shell na drugi
virtualni konzoli in mogoče bi bilo dobro in pametno (še preden se
inštalacija dobro začne) tam ročno pripraviti in izvesti mount swap
particije...
V glavnem da se vse, tudi na 386 mašino s 4MB RAM-a se da RedHat 6.1 in
nihče mi ne bo govoril da se ne da!
lp,B
