Howdy!
Rok Krajnc wrote:
Tisto, kar slišiš na radiu, v fiksnem analognem telefonu in še kje, kadar se telefon in omrežje dogovarjata, je od tega, da telefon oddaja le v svojem časovnem oknu, torej 1/8 časa. Ostali čas pa ne oddaja nič. Če si nekje, kjer je signal šibek, potem mora tudi telefon oddajati z večjo močjo. In tisto prasketanje je posledica velike oddajne moči. Šibkost signala dostikrat (žal) nima veze z oddaljenostjo od bazne postaje.Ja ja ja ... tisto o moči oddajanja ipd ... to so osnove ... smo slišal na faksu. Da pa moč signala ne pada z oddaljenostjo od vira, me pa pač ne boš prepričal.
Na GSMu je regulacija moči narejena tako, da se na začetku telefon dere na vso moč, potem pa ga bazna postaja nekoliko utiša (tako da je signal na sprejemni anteni bazne postaje ravno prav močan). Če torej nisi v res slabem signalu, se tisto ropotanje med pogovorom več ali manj ne sliši.
Glede 'prasketanja' : kot sem napisal, sliši se takrat, ko se telefon kaj meni s centralo/postajo/krkol in ob sprejemu/začetku klica. Zanimivo, da se v prvem primeru jakost 'prasketanja' ne zmanjša ... zgleda da takrat telefon ne zmanjša svoje oddajne moči, al kaj ...
Je pa jasno, da prasketanje ne more biti posledica ne modulacije (GMSK?, če se motim me popravi) ne nosilne frekvence. Torej ostane samo še TDMA ..., vendar ne samo zaradi 'switchanja' nosilne frekvence (tista 1/8 časa, ki ga ima terminal na voljo), po moji logiki med drugim tudi zaradi oddaljenosti terminala od bazne postaje - dlje kot si stran, prej moraš začet pošiljat in centrala pomaga terminalu 'centrirat' njegovo oddajanje. Bi rekel, da se zato čisto na začetku 'prasketanja' sliši malo bolj 'čudno' kot potem, ko se zgleda centrala in telefon zmenita, kolikšen je ta časovni offset.
Glej, če imaš TDMA in imaš časovno okno oddaje 1/8 časa, potem pač vedno oddajaš 1/8 časa, 7/8 časa pa ne. Tisto prasketanje pride v glavnem od tega, da se v zelo kratkem času spremeni EMP v bližnji okolici antene iz nivoja šuma (naravnega+tehničnega+še kaj), ki je tipično nekje okoli -100dBm na nivo izhoda iz antene (ta je malce odvisen od razreda telefona, običajno je to +30 ali +33dBm). Razlika je tako gromozanska, da to opazijo celo razni magneti v zvočnikih in ostale tuljave v radijskih sprejemnikih.
TA tukaj nima nobene veze. Če stvar časovno malo nategnem, da bo bolj nazorno: recimo, da so časovna okna velika 1 sekundo. Torej telefon oddaja 1 sekundo, nato pa 7 sekund ne. Če bi bil s telefonom v anteni bazne postaje, bi recimo imel začetke oddaj ob 12:00:00.0, 12:00:08.0, 12:00:16.0, ... Če se od bazne postaje odmakneš recimo za pol svetlobne sekunde, bi zaradi TDMA moral imeti začetke oddaj ob 11:59:59.5, 12:00:07.5, 12:00:15.5, ... Skratka, res moraš oddajati pol sekunde prej, interval oddaj pa je še vedno 8 sekund.
No, če bi se gibal z veliko hitrostjo (znaten del svetlobne hitrosti), potem bi se zaradi Dopplerja dogajalo vse sorte: znižati bi moral oddajno frekvenco, skrajšati bi moral intervale med oddajami, itd.
Centrala in telefon se nič ne menita glede TA. Bazna postaja le ugotavlja, kako dobro telefon ujame pravo časovno okno in če začne uhajati proti sosedom, bazna postaja telefonu novega kar določi. Telefon tukaj nima nobene besede.
Zakaj v zvočnikih škriplje bolj med sprejemanjem SMSov, začatki klicev in med vožnjo? Kot sem že napisal, je GSM sistem tak, da ob začetku komunikacije telefon deluje s polno močjo. Sčasoma (merjeno v sekundah) pa bazna postaja zahteva od telefona znižanje oddajne moči na nivo, ki je ravno pravšnji. SMSi se izmenjajo prehitro, da bi se efekt power-controla poznal. Klic traja dovolj dolgo, da po par sekundah škripanja tipično ni več. Med vožnjo pa jakost signala (sprejetega v telefonu in tistega sprejetega na bazni postaji) niha precej in če si na področju, kjer tudi sicer signal ni ravno močan, potem bo pač telefon vsaj občasno deloval z veliko močjo.
Pa še glede jakosti signala: v idealnem primeru, ko bodisi nimaš nobenih ovir okoli bazne postaje ali pa so te ovire zelo homogene, potem jasno signal pada precej predvidljivo (tam nekje s potenco 2,5). V realnosti pa temu ni tako. Predstavljaj si recimo Gosposvetsko cesto v Ljubljani z vsemi stranskimi ulicami in bazno postajo na strehi hotela Tivoli. Vzdolž Gosposvetske ceste bo signal še dokaj enakomerno padal. Če pa zaviješ v hišo, je pa že problem. Jakost signala znostraj hiše je odvisen od debeline in materiala zidov, velikosti in oblike oken, metaliziranosti oken, ... Potem pa zaviješ na Kresnikovo ulico. Vidnega stika z anteno bazne postaje nimaš več, torej deluje vse skupaj na odboje. Kjer pa imaš odboje, pa imaš interference. Torej je jakost signala pred vhodom v K4 odvisna med drugim tudi od tega, kateri avtobus se pelje po Gosposvetski (21 ali 1). Če se spraviš v kakšno klet, lahko okno postane krasna interferenčna reža in imaš v enem kotu sobe signal vsaj tako dober, kot je zunaj na ulici, par metrov stran pa totalni poden.
V celotnem primeru pa si na oddaljnosti od bazne postaje manj kot slabih 500m, torej je TA stalno 0.
Kje je torej tukaj sedaj preciznost lociranja?
-- Peace! Mkx
---- perl -e 'print $i=pack(c5,(41*2),sqrt(7056),(unpack(c,H)-2),oct(115),10);' ---- echo 16i[q]sa[ln0=aln100%Pln100/snlbx]sbA0D4D465452snlb xq | dc
_______________________________________________ lugos-list mailing list lugos-list@lugos.si http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
