> Pred tremi leti smo namestili celotni upravi OOo, FF ter Thunderbird. > Danes (verjetno > zahvaljujoč virusom ter spamu) vsi uporabljajo FF ter Thunderbird. OOo > se ni prijel. Nismo sicer > imeli težav z nameščanjem pa tudi podpore ne veliko (predvsem vodstva, > ki je do teh zadev bilo > bolj ravnodušno in nas je pustilo pri naši zagnanosti :)). Zakaj se OpenOffice ne prime ? Po mojem je bistven problem še vedno v formatih, ne pa v kvaliteti teh paketov. "Power userjev", ki uporabljajo napredna orodja Office paketov je navadno le za peščico (razen v specifični okoljih). Večina študentov uporablja osnovne funkcije Excela (morda je zraven še kaka manjša statistika - redko) in Worda. Vse to nudi tudi OpenOffice in človek z osnovno računalniško podkovanostjo (kar študenti so), se hitro znajde.
Težava pa je v formatih. Sam funkcioniram z OpenOffice na Linuxu. Pogosto se zgodi, da imam probleme pri odpiranju Offisovih formatov. Teksti enostavno niso enaki. Sam se seveda znajdem in v skrajni sili tudi butam wintel z M$Offisom, vendar je to move, ki povprečnega uporabnika sesuje. Ljudje svoje dokumente navadno uporabljajo za profesionalne obveznosti. Na primer: študentka ali asistent želita svoj osnutek razikovalnega dela poslati mentorju. To je trenutek, v katerem se človek sekira. Ali bo vse v redu, ali bodo grafi pravilni ali bo mentor file sploh vedel odpreti. Stvar se včasih zalommi tudi v kombinaciji MSWIN-MS office -> MSWIN-MSOffice, kaj šele ob konverziji formatov Nato taka študentka dan pred predstavitvijo izvaža svoj file iz OpenOffice-ta z filtri v M$Office obliko, saj ve da bo mentor imel drugače težave (recimo, da pdf ne pride v poštev, saj bo mentor komentiral in popravljal tekst, nima pa Acrobata). Vse to zvišuje stopnjo anksioznosti pri teh ljudeh in ta stvar tudi mene včasih dela nervoznega. Ljudje nočejo izvažati svojih datotek v drugačne formate in upati, da bo stvar mogoče delala. Pri tem se tudi veča možnost napak ( to ve vsak, ki izvaja "družinsko in prijateljsko podporo") preko telefona ob ključnih dogodkih prej navedenih, ko imajo kake seminarje ali druge reči. Tako se mi zdi ključno pri prehodu na OpenOffice, da se določeno okolje odloči za določene formate in da svoje osebje prisili v njihovo uporabo. Tu je bistvo problema in tudi potencialne zmage. Inštitucija se mora odločiti za deklarirane odprte formate. Pdf za distribucijo in odt za dokumente, ki se editirajo. Brez tega je vse skupaj dosti dosti težje. Lahko se doda tudi filtre za izvoz iz M$ Worda, vendar bo to za uporabnike M$ dosti manj manljivo, ker se takrat znajdejo v isti zagati, kot so sedaj oporabniki OO. Tako se bodo tudi ti odločili za OO. Svoja zgodba je PowerPoint. Akademska sfera ga dosti uporablja. OO Presentation je za enkrat še edini v paketu, ki ni dorasel M$-vemu orodju v vsakodnevni rabi. To je velik problem. Katastrofalno uvaža M$ formate, je buggy in lesen. Večina kongresnih prezentacij laufa na PP. Zdaj pa si predstavljajte osebo, ki pride na kongres s prezentacijo v OO Presentation. Človek je pred nastopom nervozen tudi če jo prinese v PP, kaj šele tako. Ali bo šlo vse OK, nastopal pa bo pred 1000 ljudmi na tujem računalniku. Plug and pray. Recept za prehod na OO: jasno deklarirati in promovirati odprte formate in počakati. Kar se tiče uporabe OO Presentation, pa bo treba počakati da rahlo odrase (upam da to ne bo dolgo). Do takrat pa mora na vseh javnih nastopih biti možnost prezentiranja v OO ali PP formatu, spet jasno deklarirano s strani inštitucije. Brez tega ne bo nič. Iztok _______________________________________________ lugos-list mailing list lugos-list@lugos.si http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
