Kljub temu, da je v uporabi "cian", je verjetno barva pravilno res "cianasta" ali "cian modra". Glede pojmov "cian modra" in "magenta rdeča", pa lahko le ugibam, da je to posledica prejšnjih barvnih teorij (npr. Ittnove), ki so se osredotočale na triado rdeča-rumena-modra. Marsikje je terminologija še vedno ista: rdeča-rumena-modra, pri prikazu pa se uporablja cian, magento in rumeno, kar prinaša po mojem mnenju mnogo večjo zmedo, kot uporaba termina "magenta rdeča" in "cian modra". Čeprav sama nimam nič proti poimenovanju brez oznake modra ali rdeča, pa se naslanjam na teorijo H. Kueppersa, ki barve imenuje takole:Barva je verjetno cianasta, ne cian. Magenta lahko verjetno ostane magenta, tako kot siena ali umbra. Sam bi pa tudi imel pripombo: pogosto pojavljanje zveze »magenta rdeča« in »cian modra« daje vtis, da gre pri magenti za neko vrsto rdeče barve, pri cianasti pa za nekakšno modro barvo. Tako poimenovanje je po mojem dosti bolj napačno od bolj ali manj akademske razprave o prevodu škrlatne barve - magenta je NATANČNO enako rdeča kot modra, cianasta pa prav tako NATANČNO enako modra kot zelena. B = Blau (Violettblau) G = Grün R = Rot (Orangerot) C = Cyanblau M = Magentarot Y = Gelb (Oznaka "vijolično modra" (B) in "oranžno rdeča" (R) (iz RGB) sovpada z njuno pozicijo na CIE diagramu in je doslednejša kot splošno uveljavljena oznaka "modra" in "rdeča".) Adlešičeva definicija škrlatne barve po drugi strani natančno ustreza angleški ustreznici magente: nespektralna barva, dobljena z mešanjem enake količine modre in rdeče svetlobe. Problem z uporabo besede "škrlat" je ravno v tem, da obstaja že toliko časa in ima svoje barvno območje (po moje pač ni enako območju magente, ker je škrlat temnejši).Tu verjetno ne gre za tvorjenje novih skovank - škrlat poznamo v slovenščini verjetno že več sto let, Adlešičeva knjiga pa je tudi izšla pred skoraj 50 leti, skratka daleč preden so postali pojmi aktualni v računalništvu. Ampak recimo, da za magento uporabimo "škrlat"... V katero polje na diagramu CIE ( Adlešič, str. 446) bi jo uvrstili? V kolikor v polje 16 (škrlat), bi težko opravičili definicijo, da gre za enako količino modre in rdeče svetlobe. V kolikor bi jo umestili v polje 14. (rdečeškrlatna) oz. 13. (škrlatastomesnato-rdeča) - od približno (0.43, 0.1) proti beli točki - odvisno od obsega barvnega prostora, pa se postavi vprašanje, če je "škrlatna" oznaka res najboljša?! Morda velja tu pripomniti, da se tako cian nahaja v bolj modrem kot zelenem, magenta pa v bolj rdečem kot modrem delu CIE diagrama. Sama bi rekla, da je poimenovanje polj na diagramu posledica človekovega doživljanja barv in ne na dejansko svetlobno barvno sestavo. Glede na človekovo doživljanje bi po mojem na vprašanje, ali je magenta bolj rdeča ali modra, večina vprašanih (ki ne bi bili seznanjeni s principi aditivnega mešanja) odgovorila, da je bolj rdeča, cian pa bolj moder, kot zelen! Bi pa morda bilo vredno poizkusiti?!? ;-) Kar se tiče "modernih" (kemijskih elementov) sem malo zašla. Vendar pa je bil moj namen pokazati ravno to, da imena kemijskih elementov niso slovenska (razen npr. kisik, dušik in še nekaj), kot niso slovenski simboli zanje. Sama menim, da barv "cyan" in "magenta" ni potrebno prevesti (temveč le posloveniti cyan). Kar se tiče pravajanja kratic, pa sem prevode barvnih tudi sama že zasledila na eni od ljubljanskih fakultet! In čeprav jih praviloma res ne prevajamo, naj navedem le nekaj takšnih, ki kažejo, da se ob pogosti uporabi zgodi tudi to: ACP > AKP, CAP > SKP, CEEC > SVED, COR > OR, EAGGF > ESUJK, ECJ > SES, ECOSOC/ESC > ESO, ECSC > ESPJ, EDF > ERS, EEA > EGP, EEC > EGS, EMU > GDU, ERM > MDT, MS > DČ, R&D > RR, SEA > EEL, SME > MSP, TEU > PEU, VAT > DDV, WEU > ZEU, WTO > STO, UN > ZN, USA > ZDA, itd. V resnici je problem pri prevajanju barv globlji: posamezne barve so del določene kulture - Angleži si recimo pojem Navy Blue konkretno predstavljajo, mi, ki z mornarico nismo imeli toliko posla, pa ne toliko, da bi po tem poimenovali odtenek barve. Meni se poimenovanje Navy blue, ali pa natančno poimenovanje 9ih odtenkov bele, ki jih z imeni ločijo Eskimi, ne zdi problematično… Problem se mi zdi nedoslednost poimenovanja primarnih in sekundarnih barv in vsa zmeda, ki v zvezi s tem nastaja! Glede na to, da se Slovenci s slikarstvom ukvarjajo že več sto let in so v tem času vendarle večino pomembnih barv uspeli nekako poimenovati, verjetno ne gre za izumljanje izrazov, ampak bolj za to, da je koristno, če so prevajalci seznanjeni z izrazi, ki že sto ali več let obstajajo. Situacija je seveda drugačna. Kljub različnim interpretacijam "škrlata" (npr. nem: blaurot, lila, purpur, purpurfarben, purpurrot, rotblau, violett; ital: lilla, rosso, viola, porpora; fr: pourpe, violet; nizoz: pourperen, paars, violet, purper), je magenta "MAGENTA" v: angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, portugalščini, španščini, švedščini, in verjetno še kje… Poleg tega tudi "fuksija", sinonim za magento (kolikor je meni poznano) pri nas zgodovinsko ni uveljavljen izraz.
Kako lahko postane škrlat - (subtraktivno) mešanica
vsaj modrih in rdečih pigmentov - PRIMARNA BARVA, torej barva, ki je ne
moremo namešati?!?
Nina <>P.S. nekaj uporabnih primerov: http://www.ipsi.fraunhofer.de/Kueppersfarbe/ /zelo zanimivo/ M. Butina: Slikarsko mišljenje (avtor sicer uporablja izraze "rumena-rdeča-modra" in "rumena-magenta rdeča-cian modra" za iste barvne senzacije) http://www.delo.si/graficar/geslovnik.html (uporaba "cian, magenta") V kolikor pozna kdo boljšo teorijo od Kueppersove, se priporočam... |
_______________________________________________ lugos-slo mailing list [email protected] http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-slo
