> > > [/] U+002F / solidus solidus > > > > > > Slovenski pravopis (§451-458) temu pravi "poševnica". > > > > > > [\] U+005C \ reverse solidus leva poševniva > > > Verjetno "poševnica". Zakaj leva? Kaj pa obrnjena, obratna, ipd.? > > > > Jaz jo že dolgo poznam pod imenom leva poševnica. / je pa (desna) > > poševnica. Vsekakor smo v Monitorju že pred petnajstimi leti pisali > > tako - od kje se je vzelo poimenovanje, pa ne vem. > > Hm, Fida+ pravi, da so Monitorjevci v kasnejših letih vsaj > enkrat uporabili tudi izraz obrnjena poševnica.
Pobrskal sem še po svojem digitalnem arhivu Monitorja (od leta 1999 dalje) in ugotovil, da se v enem članku pojavlja 'leva poševnica', v enem 'poševnica nazaj' in v enem 'vzvratna poševnica'. Ah, sveta Neodločenost! Se vidi, da me v tistih letih ni bilo zraven :( Wikipedia definira levo poševnico http://sl.wikipedia.org/wiki/Leva_poševnica, obrnjene pa ne. Google pravi, da leva poševnica krepko vodi pred obrnjeno. Tudi pri Microsoftu pravijo temu znaku leva poševnica http://office.microsoft.com/sl-si/excel/HP052034541060.aspx. Lugosovci so seveda anti-mikro-mehki in ji pravijo obrnjena poševnica http://lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/DOS-Win-to-Linux-HOWTO-sl-5.html. :) Še najboljša referenca je Hladnikov Praktični spisovnik http://www.ijs.si/lit/sp_ssp.html-l2, kjer je uporabljena leva poševnica (pa tudi tropičje in krožec): "Posvetimo še nekaj terminološke pozornosti tipkovnici, saj končno z njo preživimo več časa kot s svojimi najbližjimi. Z njo vnašamo v besedilo tudi znake, ki jih na tipkah ni vedno videti. Spodobi se potruditi in priklicati v besedilo vsa potrebna diakritična znamenja. Imena akcentov so ostrivec ali akut ´ (í ó ú é á) – vrsta slovanskih črk za konzonante se ponaša z akutu podobnim apostrofom, ki pomeni mehčanje: t' ń l' ć ś –, krativec je gravis ` (è ù ì à ò), ^ strešica je cirkumfleks (č ž š imajo narobe obrnjeno strešico, vendar to ni akcent, ampak del znaka), ima jo tudi češki ř, na e-ju pa ga najdemo v češčini in za praslovanski jat (ě, kar za literarno zgodovino ne bo bistvenega pomena), ' je opuščaj (uporablja se tudi za oznako minut), preglas ali dierezo ¨ imajo ä ü ö ë i, madžarski preglas je iz dveh akutov (npr. ű); če je sam (˝), pomeni oznako sekund in namesto njega lahko uporabimo tudi navaden narekovaj ("), piko zgoraj ima poljski ż, desni repek ˛ (tudi ogonek, iz pol. 'repek') pod seboj imata poljska nosnika ę in ą, tildo ~ ima španski ñ, makron je črta zgoraj, desna poševnica prečrta l v poljščini (ł), spodnji polkrog zgoraj je brevis, češki u ima zgoraj krožec (ů), levi repek pod francoskim c-jem (ç) se imenuje sedíj (iz špan. cedilla 'mali z'), zvezdica * je med drugim znak za rojstvo, # (grabljice, žargonsko "planke") se rabijo namesto št. pred številko. Imena drugih znakov so: / desna poševnica, \ leva poševnica, [ ] oglati uklepaj in zaklepaj, { } zaviti uklepaj in zaklepaj, < manjše kot, > večje kot ali lomljeni uklepaj in zaklepaj, & latinski in, $ dolar, † križ (umrl), § paragraf, % odstotek, = enačaj, @ "viseča opica" (afna), ™ (trademark) in ® (registered) sta znaka, ki ju v literarni vedi ne bomo velikokrat srečali, pač pa © (copyright), s katerim označujemo avtorsko zaščitena dela. Dva znaka skupaj sta ligatura (æ). Majhne številke nad besedo za opombo ali za vrstno število izdaje (nadpisi ali potence) in majhne številke pod besedo (podpisi ali indeksi) danes niso več posebni znaki – iz običajnih številk jih pomanjša in prestavi program sam. Nekateri tudi omogočijo, da si sami izdelamo potrebne črke, če jih nabor še ne vsebuje." Gp _______________________________________________ lugos-slo mailing list lugos-slo@lugos.si http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-slo
