Po drugi strani pa so vsi zares pomembni projekti bili financirani s
strani države, tudi v ZDA. Internet na primer je nastal iz državnega
projekta (ARPA). Pa še marsikaj drugega. Če na stvar pogledaš dovolj od
daleč, opaziš, da projekti z zasebnim financiranjem niso sposobni doseči
nečesa res prelomnega, ampak so bolj ali manj evolucijske narave. Sicer
pa, so odprtokodne rešitve nastale kot rezultat tovrstnih projektov?
Zato sem še vedno bolj naklonjen mešanemu modelu, kot je v veljavi tu v
Evropi. Le paziti moramo, da njih rezultatov ne pokradejo takoj na oni
strani luže ...
Janko
Iztok Umek wrote:
On Fri, Oct 6, 2006, Joze Klepec <[EMAIL PROTECTED]> said:
Veliko govoril ampak malo povedal. Jaz govorim cisto prakticno. Prakticno
vsi uspesni projekti danes se financirajo predvsem iz zasebnega kapitala.
Le neuspesni se se vedno skusajo prisesati na drzavne seske. Lahko
pogledas malce naokoli in primerjas uspesnost takih projektov v ZDA
(financiranje predvsem iz zasebnih sredstev) in EU (financiranje z obilno
drzavno pomocjo) in bos videl konkurencnost. Airbus in trenutne tezave so
zivi primer.
Drustva kot so LUGOS v ZDA uspesno obstajajo pa ne zaradi drzavne pomoci.
Drznem si reci, da ravno zaradi pomanjkanja le te.
Grebenje po drzavnem denarju, hkrati pa pritozevanje, ces da prevec pobere
od place za dohodnino je pac jalovo pocetje. Ravno zaradi tega ste v
Sloveniji premalo konkurencni v primerjavi z ostalimi.
Takrat ko tehnika in inovativnost postane odvisna od drzavnega
sponzorstva, takrat je pac konec napredka.
Dovolj politike, to je moj zadnji post na to zadevo.
Pozdrav - se opravi�ujem vsem skupaj, ampak tole zahteva malo dalj�i
odgovor!
1. To o dr�avnih seskih vsekakor vsaj delno dr�i, ne more� pa tega re�i
za vse. Poleg tega so z novim zakonom o dru�tvih nekatera dru�tva na
robu obstoja. Tja je smiselno pod nekaterimi pogoji "ufurat" denar, ker
jih dr�ava enostavno ne vidi - npr. premajhni so, imajo pet �lanov,
lahko pa hudo zale�ejo na terenu. Ker tega dr�ava ne naredi, si morajo
taki sami iskati sponzorje kar po�nejo na mnogo inovativnih na�inov -
poglej si Unicef, Rde�i Kri�, Karitas, ki so precej bolj politi�ni kot
en Lugos.
2. Neprofitnim organizacijam (alias civilno dru�benim - dru�tvom,
skladom, fundacijam) so zdaj prav dr�avni razpisi eden od bistvenih
virov financiranja poleg donacij, �lanarin in sponzorskega denarja ter
tistih nekaj malenkosti kolikor lahko pridobijo z nekaj akcijami, ko
prodajajo kake majice, CDje ali podobno �aro na �tantih - bifeji dru�tev
so namre� ukinjeni, spomni se. Ko pla�ajo stro�ke, od�tejejo dr�avi
davke, jim ostane morda le toliko da lahko komu kupijo sendvi� - da ne
pade v nezavest od lakote, ko je potrebno pospravit �tant, pa morda za
zve�er, ko skupaj ambiciozno kucajo nov projekt. In �e uspejo trije od
stotih takih Slovenceljnov, je to uspeh iz trme in ne konkurenca. Da vas
spomnim (�e komu �e ni kapnilo) - naslednji za bifeji so na vrsti �tanti
za prodajo malenkosti. Zbudite se, idioti!
3. O konkurenci - konkurenco je mo�no spodbuditi s sponzoriranjem v
nizkih vrednostih (podobno kot v Indiji po�no z mikroposojili). V zameno
nosi� logotip sponzorja na spletni strani, poleg firme, na strani
projekta, ipd., vrednost pa zado��a za nakup nujne opreme, pla�ilo
sistemskega operaterja ali podobne re�i.
4. �e bi kdo bil pameten, dr�avnega razpisa niti ne bi bilo, ampak bi
dr�ava lepo skupini izku�enih inovatorjev, znanstvenikov, strokovnjakov
(ki bi jim to bila le �ast, �isto veselje in nobena politika!) podelila
v upravljanje nek znanstveni ali pa industrijski sklad. Za�etek bi
seveda bil politi�na odlo�itev, s�asoma pa bi se re� le nevtralizirala.
5. In �e se ne motim - tudi o Nobelovih nagradah vsako leto znova
re�ejo, da so politi�no motivirane.
6. Za konec pa �e to: bistvena napaka je bila narejena �e pri
sprejemanju marsikaterega zakona (tudi zakona o dru�tvih), ki je
prehitro letel skozi vladno in parlamentarno proceduro. Vo�nja �ez
opozicijske predloge pa� ni smiselna in je kontraproduktivna. Bila je
tudi v prej�njih mandatih - zdaj�nja opozicija se prito�uje, ampak
politi�ne odlo�itve so kot bumerang - vse se vrnejo in �e jih ne zna�
pravo�asno ujeti, te zadenejo naravnost v glavo.
End about public policy in this thread, agreed?
LP, Jo�e
Iztok Umek je napisal(a):
On Fri, Oct 6, 2006, Joze Klepec <[EMAIL PROTECTED]> said:
Seveda, saj zato sem pa dal URI z javnimi razpisi ministrstva. Ko bo pa
en spodoben razpis, ga pa izkoristite do kraja in razumno, lepo prosim!
Kaj s tem mislim - pametno bi bilo da se v okviru dru�va izbor res
dobrih projektov in se jim da glavnino (2/3 denarja), hkrati pa razdeli
ostali dele� tudi tistim manj uspe�nim na razpisu kot spodbuda za
nadaljnje delo in tako raz�irit konkurenca.
Hm... po pravici povedano je govoriti o kaksni zdravi konkurenci v
Sloveniji dokaj bizarno. Vecina ljudi namrec cilja na priklop na drzavne
seske. Ti drzavno sponzorirani razpisi so tipicna taka bedarija.
Konkurencne in inovativne resitve lahko obstajajo in predvsem obstajajo
brez drzavnih seskov.
Sicer je to bolj politicna kot pa strokovna debata.
_______________________________________________
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
