Dragi Iztok, V službi sicer nimam časa spremljati tele traktate, ampak si bom vzel malenkost svojega prostega časa, ker se mi zdi zadeva pomembna. Taka se mi je zdela že leta 2001, ko sem se pričel tudi poklicno ukvarjati s podporo in razvoju proste in odprtokodne programske opreme in sploh cele filozofije in pristopa na kateri temelji.
Mogoče najprej ena novost: Slovenija ne živi v vakuumu, ampak je že kar nekaj let članica EU. Verjemi, da se na nivoju te naddržavne skupnosti tudi nekaj neneumnih ljudi ukvarja s podobnimi vprašanji, kot so ta o katerih je govora v tem, sedaj pa že res predolgem, threadu. Več o tem na: http://ec.europa.eu/information_society/activities/opensource/index_en.htm Ta okvir, nam v kombinaciji s tem kar je pisal Matej, daje meje kaj lahko zapišemo v zakone. Zakona, ki ga predlagaš v našem pravnem redu ne moreš sprejeti. Hkrati pa lahko uporabljaš obstoječe pravne podlage kot vzvod za izpodbijanje konkretnih morebitno diskriminatornih dejanj ali odločitev. Toliko opljuvani dokument je Vlada RS sprejela kot politično zavezo (kar ni tako malo, kot ti skušaš prikazati) in v njem zapisala da bo: - Vlada Republike Slovenije bo s svojim stalnim delovanjem ter aktivnostmi na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij in nenazadnje tudi lastnim zgledom pripomogla k širjenju informacij in znanja o značilnostih ter priložnostih uporabe programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi. - Vlada Republike Slovenije bo enakopravno obravnavala odprtokodne in lastniške programske rešitve. Pri razvoju in nakupu informacijskih rešitev bo izbor rešitve temeljil na finančni in funkcionalni učinkovitosti posamezne rešitve, ne glede na njen poslovni ali licenčni model. - Vlada Republike Slovenije bo v prihodnje, v največji možni meri načrtovala, gradila in kupovala take informacijske rešitve, ki bodo temeljile na odprtih standardih in protokolih. - Vlada Republike Slovenije se bo izogibala omejevanju na uporabo informacijskih rešitev, ki ne omogočajo povezljivosti in izmenjave podatkov z drugimi informacijskimi rešitvami in sistemi. Kjer pa že obstajajo uveljavljene in delujoče zaprte informacijske rešitve, bo ob dopolnitvah in nadgradnjah podpirala odpiranje le-teh. - Vlada Republike Slovenije se bo, v vseh primerih, kjer je to ekonomsko upravičeno, trudila pridobiti polne pravice do lastništva, sprememb in redistribucije izvorne kode naročenih informacijskih rešitev. Prevzete in s proračunskimi sredstvi financirane informacijske rešitve bo Vlada Republike Slovenije izdala v javno uporabo pod licenco kot jih je sama pridobila, razen če obstajajo tehtni varnostni ali drugi pomisleki, ki terjajo drugačno ravnanje. - Vlada Republike Slovenije bo podpirala usposabljanje, izobraževanje zaposlenih in njihovo uvajanje v delo z odprtokodno programsko opremo, kakor tudi aktivno vzpodbujala prenos znanja ter dobre prakse s tega področja med uporabniki. - Vlada Republike Slovenije se bo zavzemala za čim širšo uporabo programskih rešitev, temelječih na odprti kodi, tako za lastne potrebe, kakor tudi za rešitve, ki so sofinancirane iz javnih sredstev (na primer za potrebe šolstva, raziskovalnih dejavnosti, prejemnikov državnih sofinanciranj), kadar je to tehnološko smiselno in ekonomsko upravičeno. Hkrati se bo zavzemala tudi za doseganje čimbolj ugodnih komercialnih in drugih pogojev za uporabo lastniške programske opreme. - Vlada Republike Slovenije bo spodbujala razvoj programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi in tudi sama razvijala informacijske rešitve na osnovi tovrstnih rešitev. Spodbude bodo namenjene predvsem novim kakovostnim in uporabnim izdelkom ter lokaliziranim obstoječim rešitvam. Vlada RS bo še naprej spodbujala tudi razvoj domače lastniške in komercialne programske opreme, ki bazira na odprtih standardih, saj tudi ta prispeva k razvoju informacijske panoge v Sloveniji. - Vlada Republike Slovenije bo znanja in vsebine s področja programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi vpeljala v vzgojno-izobraževalne programe. V okviru šolskih programov moramo mladi generaciji jasno predstaviti prednosti in slabosti lastniške in odprtokodne programske opreme in jo naučiti, da se samostojno, strokovno in odgovorno odloča za rabo posameznega pristopa. - Vlada Republike Slovenije bo aktivno spodbujala uporabo programskih rešitev temelječih na odprti kodi tudi zunaj javnega sektorja (v gospodarstvu in civilni družbi). Vlada bo s politiko javnih razpisov in z neposrednimi (so)financiranji projektov aktivno vzpodbujala razvoj izvirne programske opreme v slovenščini ter lokalizacijo (prevajanje v slovenščino) pri vpeljevanju tuje programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi. Obseg namenjenih sredstev bo določala tudi na osnovi ocene prihrankov in povečane konkurenčnosti v gospodarstvu ter posledično višjimi razpoložljivimi sredstvi v proračunu Republike Slovenije. Skratka idej je tu notri precej več kot jih imaš ti, druga stvar pa je njihovo uresničevanje. LUGOS lahko kot intereesno združenje vztraja na izpolnjevanju teh, resda načelnih, zavez pa naj se potem Vlada vadi zakaj jih ne spoštuje. Druga stvar pa je kršenje zakonodaje ali omejevanje konkurence, ki pa je, po mojem mnenju, zadovoljivo urejeno že v seeanji zakonodaji. V teh primerih obstajajo pač redna pravna sredstva. O tem pa sta pisala Matej in Darko. Zdej bom pa res nehal :) lpmk _______________________________________________ lugos-list mailing list lugos-list@lugos.si http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list