On Tue, 6 Mar 2001, Marko Samastur wrote:
> Pozdravljeni,
>
> Kot je pri meni že dolgo časa navada, se vsaj enkrat na leto oglasim z
> nekoliko daljšim in v precejšnji meri ponavljajočim se teženjem. Ker se
> letos ne bom mogel udeležiti skupščine, vam bom svoje razmišljanje
> osvobojeno običajnih zavor zaupal kar sedaj.
super :)
na tvojem mestu bi tvoje razmisljanje raje postal na lugos-org ali pa
celo v lugos-list (v katerem bi za ta namen dopustil razpravo, saj zelimo
da se taksne razprave udelezi celotno clanstvo)
> Naj začnem z manjšo pripombo. KDE 2.1 je izšel šele februarja in ne
> decembra. Je pa res, da je vseboval tudi slovenske prevode, tako kot
> jih je vseboval neomenjeni KDE 2.0(.1), ki je izšel oktobra (decembra).
> Ker je bilo potrebno delati za vse tri izdaje, se mi zdi korektno, da
> bi vse bile tudi omenjene.
Se oproscam, to sem jaz 'zamutil'... sem pa poslal cel sestavek dvakrat v
seznama lugos-org in odbor-list in vse pripombe, ki so padle tudi
uposteval.
> Sicer bi se pa omejil predvsem na morebitno spremembo imena društva in
> predlog načrta dela za letošnje leto.
> Na ušesa mi je prišlo, da je bil eden izmed pogojev RMSovega obiska
> tudi pogovor o spremembi imena društva. Čeprav to še ne pomeni, da bo
> do te spremembe tudi prišlo, je to verjetno primeren čas, da izrazim
> svoje nestrinjanje s tem. Nedopustno se mi zdi, da bi društvo
> spreminjalo ime, ki ga je izbralo članstvo, zaradi muhe gostujočega
> predavatelja, pa četudi je ta predavatelj RMS. Še toliko bolj me to
> moti zato, ker se tudi sicer ne strinjam z njim glede imenovanja
> Linuxa. Ker sem odločen, da bom v primeru da društvo vključi v ime
> G(NU), iz njega izstopil, predlagam da se o kadrovskih spremembah
> razpravlja po razpravi o spremembi imena društva (za primer, da bi bilo
> potrebno izvoliti novega člana disciplinske komisije).
No, mislim da razpravljanje o novem clanu disciplinske ne bo potrebno, saj
kolikor je meni real-politicna situacija v drustvu znana, imena ne bomo
spreminjali.
> Kot vsako leto sem tudi letos nezadovoljen z načrtom dela v prihodnje.
> Še vedno je videti, da društvo pravzaprav ne ve, kaj sploh hoče doseči,
> kar se da PMSM tudi dobro razbrati iz samega načrta. Le ta bolj ali
> manj vsebuje projekte, ki že tečejo oziroma s katerimi se ukvarjajo
> sestavljalci samega načrta. Ni pa v njem zaznati nekega cilja, h
> kateremu naj bi težilo samo društvo. A ga društvo oziroma upravni odbor
> sploh ima? Če da, kaj je potem ta cilj?
Morda osnovni nesporazum, tisto kar si ti (in vsi ostali nasi clani)
prejel na papirju je le predlog moznosti, to ni predlog uradnega nacrta
dela, ki ga bo predlagal predsednik. Stvar sem sestavil jaz, poslal pa sem
jo v recenzijo vsem zainteresiranim (ki pa razen izjem niso bili ravno
zainteresirani).
Bi se strinjal, tudi sam mislim da bi bilo morda pametno drustvo postaviti
na svoje mesto v slovenskem okolju nasploh (in moje delovanje v zadnjem
casu je zelo usmerjeno k temu - umescanju drustva v miselni prostor,
upam da bo pri tem zacelo sodelovati vec clanov). Eden od mocnih adutov je
tudi cez 600 clanska baza, ki jo je treba cimbolj aktivisticno usmeriti,
to pa lahko storimo le tako, da nudimo zanimive projekte in pobude in
jih ustrezno obvescamo o tem (tudi za Linux Fest 8 v NM predlagam, da se
vsem clanom poslje pisno povabilo po posti).
za zacetek bi omenil en stavek iz prejsnje skupscine, sprejet pod
programom:
"Vloga upravnega odbora bo predvsem v pomoči ljudem ki želijo delati v
okviru LUGOSa."
Skratka jaz bi se kar strinjal, da moramo zainteresiranim grupacijam
omogocati delo s podporo drustva, v kolikor njihovo delo sovpada
z deklariranimi cilji drustva.
torej tu naprej so moja mnenja, oziroma odgovori na tvoja vprasanja
> - A se bo društvo še naprej ukvarjalo le s širjenjem Linuxa med množico
> s pomočjo festov in poslovenjenih namizij?
Ne le s tem, ampak tudi s tem.
> - A želimo obdržati trenutni odnos s podjetji v Sloveniji ali težimo k
> čemu drugemu?
Ne. Tezimo k izboljsanju, k prepoznavanju LUGOSa kot eni od gonilnih sil
slovenske informacijske druzbe in s tem tudi k bolj zrelemu odnosu s
sponzorji. Lep tak primer je mozno sodelovanje z Marandom, v kolikor se bo
obrnilo v pravo smer. Povabili so nas k sodelovanju pri predstavitvi
Klyixa zato, ker imamo tisto cesar oni nimajo - ustrezno bazo in
prepoznavnost na Linux podrocju. V kolikor bomo uspesno - simbiotsko
sodelvoali bo to korisilo obojim. Pomembno je seveda, paziti, da bo nasa
tehtnica uravnotezena in ne exkluzivisticna.
> - A se namerava bolj aktivno vključiti v ostale družbene procese pri
> vprašanjih, ki bodo verjetno zelo aktualna za člane v prihodnjih letih
> (kot so softverski patenti, problemi intelektualne lastnine...)?
Nedvomno je to kljucnega pomena za prezivetje odprtega programja na dolgi
rok, zato mora drustvo ze sedaj delovati v skladu z dolgorocno strategijo,
zavzeti jasna stalisca do patentov, problemov zakonodaja kar se tice
intelektualne lastnine itd. Poleg strategije je potrebno dejansko
izvajati akcije - primer: javno podpreti pobudo za free patent europe.
To pomeni, da je potrebno ustvariti zdravo jedro, ki se bo bavilo s temi
problemi na teoreticni ravni, hkrati pa vseskozi delovati kot druzbena
sila skozi sredstva javnega obvescanja in ostale mehanizme, ki jih imamo,
da prikazemo svoj pogled na probleme in ponudimo svoje resitve.
Treba je graditi na prepoznavnosti in s tem kredibilnosti, to pa pomeni
povsod pristaviti svoj piskercek, vendar premisljeno in previdno.
> - Kaj želimo doseči z močnejšim mednarodnim sodelovanjem?
Tudi to se je treba vprasati. Moje mnenje je, da je sodelovanje mozno na
vec ravneh. Najbolj ocitna je sodelovanje na podrocju 'vsiljevanja'
podpore ne-angleskim jezikom celotnemu svetu prostega programja.
Druga pomembna stvar je, ponuditi clanom moznost, da se srecujejo s
somislecimi iz tujine in s tem dodatno povecujemo kriticno maso pri kateri
je moc izvajati dolocene projekte (naprimer, ce se v Labinu organizira
delavnica razvijalcev, lahko z zdruzenimi mocmi skupaj s HULKom, MAMA-o in
Ljudmilo resnicno privabimo interesantne ljudi (znane Linux developerje),
s tem pa animiramo tudi svojo bazo in ji nekaj ponudimo).
> Nekoliko nerodno je tudi kritizirati projekte, pri katerih nisem bil
> zraven, vendar... Se LUGOSu splača močneje investirati (ljudi in denar)
> v Abort2001 in Cyberpipo? Po poročilih sodeč je bil izkupiček iz
> Aborta2000 glede na vložen trud društva precej ubog.
Kar se tice denarja, se trenutno zbira za vsak projekt posebej, tako da je
vsak projekt posebej odgovoren tudi za porabo (lastnega) denarja (to je po
eni strani dobro, po drugi pa morda zelimo drugacne (stalne) vrste
sponzoriranja.
No tu moram seveda stopiti v bran Abort2001, saj menim, da moramo delovati
na vecih razlicnih frontah in ena od njih je tudi ta, se pravi
popularizacija v najsirsem pomenu. (Strinjam se, da je LUGOS premalo
iztrzil od Abort2000 v smislu promocije Linuxa samega).
Abort je prireditev, ki LUGOSovim clanom nekaj da.
Pred priblizno enim letom sem se sam spraseval, ce se LUGOSu splaca
prevajati programje v slovenscino. Sedaj poznam odgovor.
Kar se Cyberpipe tice, pa moram reci, da, ce bo Linux tekel v edinem
javnem cyberkafeju v Ljubljani (in se nekomercialnem za povrh), bo to
nedvomno povecalo zanimanje uporabnikov in povecalo kolicino kontakta z
Linuxom med populacijo. Hkrati pa se bolj poudarjam, da
je kljucnega pomena, da izoblikujemo skupnost okoli Linuxa in platformo na
podlagi katere bomo lahko to skupnost obnavljali z novimi silami. Seveda
bo Cyberpipa toliko bolj Lugosovska, kolikor vec clanov se bo vanjo
vkljucevalo, vsi ste pozvani na splosne cyberpipine sestanke, ki potekajo
vsak torek ob 16:00 v Metropolu (Kersnikova 6). Resnicno povabljen je
vsak, debatiramo o vsem. Od tega kako bo izgledal prostor in katero
programje bo teklo do tega ali se bo smelo kaditi ali ne.
Resnicno pozivam, da se Lugosovci bolj vkljucujemo v Cyberpipo, saj bo z
vec nasega vpletanja narasel tudi nas vpliv in tako bomo lazje izsilili
resitve, ki so podane v nasem statutu, torej popularizacija Linuxa oziroma
na konkretnem primeru: Ljudmila in LUGOS se zavzemamo za "open source
only policy", v kolikor bo vec Lugosacev, lazje bomo dosegli cilj (do
sedaj sem od Lugosacev na sestankih videl Davida Glumca, Jerneja Horvata,
Andraza Srako in verjetno se koga, ki sem ga pozabil).
Hkrati bi omenil se to, da Ljubljana nujno potrebuje center cyber kulture
in, da ce bo Lugos k njemu pristavil loncek bo to hkrati dobra referenca
in dobra umestitev nasega dela.
No poleg vsega pa vsaj nekateri Lugosovci tarnamo, da smo premalo skupaj,
da bi lahko bili resnicno dober in vpliven commmunity, ki bo lahko tudi
na neformalne nacine lazje tezil k uresnicevanju nasih statutarnih
dejavnosti.
> Ker se mi zdi, da so se nekateri projekti že razvili do mej
> volunterskega dela in bi za nadaljno krepitev potrebovali zunanjo pomoč
> (recimo lektorja ipd.), morda ne bi bilo narobe če bi razmislili o
> prijavljanju na programe najrazličnejših fundacij. Na seminarju
> evropske komisije, ki je bil včeraj, sem imel občutek da bi lahko
> uspešno kandidirali tudi pri njihovih programih, če bi vso stvar resno
> zastavili. Prav tako se mi zdi, da je bilo premalo narejenega za
> sodelovanje z nekaterimi ministrstvi (kot je npr. za šolstvo in
> znanost).
Se strinjam, vsaj Abort vsako leto prijavljam na razpis Mestne obcine
Ljubljana, v kolikor imas dostop do podatkov, kdaj prihajajo ven zanimivi
razpisi fundacij te naprosam, da jih posredujes sem, da bomo lahko
ustrezno ukrepali (se prijavili).
Prav tako smo na razpis MoL prijavili Cyberpipo.
Prav tako, bi bil vsaj jaz vesel, ce lahko clani Lugosa, ki vedo za
kakrsnekoli informacije, ki bi lahko pomagale lugosu - na primer za taskne
seminarje itd to sporocali se ostalim.
Na moj predlog, da prijavimo projekt za MIRK na LinuxFudnd so bili odzvi
le negativni, saj naj bi ne potrebovali denarja za izvedbo projekta. Sam
mislim, da lahko skoraj vsakemu nasemu projektu z ustrezno dozo denarja
dvignimo kvaliteto in koncni uspeh.
> Mimogrede, kolikor vem UO še zmeraj ni izoblikoval
> pravilnika/poslovnika oz. kakorkoli je že ime reči, ki bi opisala
> delovanje društvenih organov.
Roman je pripravil osnutek, jaz se sicer zavzemam za bolj jasen, trodelni
sistem, a Roman pravi da je prezakompliciran (zelim imeti poslovnik
skupscine, poslovnik UO in pravilnik o delovanju ostalih delov LUGOSa)
Izpostavil si nekatere zelo zanimiva vprasanja in probleme o katerih bi
veljalo razmisljati. Mislim, da bi jih morali tudi sirse problematizirati
skozi celotno clanstvo in ne le v krogu odbor-list, zato posiljam tale
reply tudi na lugos-org.
Lep Pozdrav
Andraz Tori
