Živijo,
Sami imam dobre izkušnje z LTSP debelim odjemalcem.
https://help.ubuntu.com/community/UbuntuLTSP/FatClients
Zadeva je dokaj preiskušena, hitro jo imaš postavljeno in na odjemalcih
laufa navaden ubuntu, ki si ga poljubno skonfiguriraš.
LP Martin
2011/12/27 Rok Potočnik :
> Verjetno je ze
Živijo,
12. marec 2010 11:39 je oseba Mitja Udovč napisala:
> Kaj pomeni v praksi omejena
> funkcionalnost group policyja ... Kakšne so še ostale omejitve?
V praksi to pomeni, da so vsi uporabniki v enem košu, kar se tiče
windows računalnikov. To pomeni, da v LDAP ne moreš določiti
različnih sku
Živijo,
Lepo napisano. Si razmišljal, da bi to poslal kakemu dnevnemu časopisu
ali TV postaji?
LP Martin
2009/12/12 Matej Kovacic :
> Zivjo,
>
> takole Slovenija podpira odprto kodo:
>
> http://hr-cjpc.si/pravokator/index.php/2009/12/12/stroski-za-informacijsko-tehnologijo-v-slovenskem-proracunu
2009/12/11 Matej Kovacic :
> Mitja Podreka pravi:
>> Stojan Rancic wrote:
>>> Pozdravljen Zanimam se za postavitev web serverja pa me zanima ker
>>> operaciski sistem je po tvojem mnenju najbol primeren ter zakaj? Nagibam
>>> se bol na odprto kodne rešitve. Sem nekje v odločanju med FreeBSD, ter
>>
2009/1/14 Matej Kovacic :
> Pozdrav,
> Zanima me, ali je zgoraj zapisano res. Ker če je res, je skrajno
> nenavadno, da so odgovorni sprejeli tako odločitev, saj se je država
> pred časom v resolucijah zavezala uvajanju odprte kode.
Odgovorni večinoma dajo razpis za posamezne projekte in izberejo
n
Pa še to,
Kaj za vraga dela COKS na področju izobraževanja, obveščanja in
podpore odprti kodi v javni upravi?
V ta namen so dobili kar zajeten kupček denarja.
Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/
2009/1/9 Iztok Štotl :
>> Drug problem je pa v tem, da tudi če so podjetja sposobna in voljna
>> servisirati OK rešitve, uprava velikokrat nima interesa za to.
>
> Zato ker noče ustvarjati škode v svojih podjetjih. Ob tem, ko niso
> zavarovani standardi interopeabilnosti, delaš svojemu podjetju ško
Živijo,
Sami ste ugotovili, kakšna je situacija v DU. Odgovorni niso
seznanjeni z odprtokodnimi rešitvami in njihovimi prednostmi.
Delno je to posledica ponudbe. Koliko podjetij v Sloveiji lahko
postavi in servisira It infrastrukturo temelječo na odprti kodi za DU?
Koliko podjetij lahko servisira
Živijo,
Malo sem razmišljal o vsem napisanem in prišel do zaključka, da ni
glavni problem v zakonih in predpisih. Največji problem je v neznanju
in nezavedanju problemov in možnosti povezanih z zaprto in odprto
kodo.
Nekako bi morali na izobraziti ljudi, ki odločajo o teh zadevah, zakaj
je uvajanj
Živijo,
hvala za vse pripombe in zanimivo debato. Upošteval bom vaša mnenja
in pripravil pismo, verjetno čez vikend, ko bom imel več časa.
Strinjam se z Iztokom, da je glavni problem uvajanja rešitev omejenih
na microsoft s strani države, predvsem problematično s stališča
zmanjševanja konkurence.
Živijo,
2008/11/19 Mojca Miklavec <[EMAIL PROTECTED]>:
> Povsem podpiram tezenje glede tega!
>
> Ce imas cas, naj ti samo nekdo slovnicno pregleda dopis, da bo
> izgledal se malo bolj resno.
Bom.
>
> "Zdi se mi povsem neracionalno, da ste uporabili povsem drugo tehnologijo ..."
>
> -> najprej sem
ojim
elektronskim certifikatom.
Lep pozdrav,
Martin Vuk
[1] http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-list/2007-August/051428.html
[2]http://edavki.durs.si
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
Še malo olja,
Po moje gre tu predvesem za vprašanje tehnične podpore. Glavna
argumenta proti OSS v omrežnih napravah sta bila dva:
1. študent diplomira, gre na morje ali delat na google
2. pri ciscotih nekatere stvari opravlja hardware, kar je menda
hitrejše in boljše
Nauk je v tem, da so stroški,
Si pogledal npr.
http://www.vyatta.com/
Sam nimam izkušenj z njimi in nasploh z omrežji, le enkrat sem to
zasledil v Linux magazine in vrgel v svoj wiki.
LP Martin
On 2/26/08, Blaz Podrzaj <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Quoting Jure Pe?ar <[EMAIL PROTECTED]>:
>
> > On Tue, 26 Feb 2008 20:46:02 +010
Opensuse ima super orodje za proizvodnjo live CD/DVD/USB slik kiwi.
Kolikor vem je že narejena tudi konfiguracija za kiosk, nisem je pa še
preiskusil.
Če ti je bolj všeč debian, lahko uporabiš debian live:
http://jadoba.net/kiosks/firefox/, ki ga pa tudi še nisem preiskusil.
Sicer pa so na http://w
sam uporabljam dnsmasq, prav tako je dnsmasq tudi privzeto orodje na
openwrt linux distribuciji za domače routerje.
LP Martin
On Jan 9, 2008 9:49 AM, Mitja Udovč <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Pozdravljeni!
>
> Zanima me katera orodja uporabljate za managiranje ip naslovov. V
> glavnem rabil bi nek
( IFS=$'\n'; for f in *.preview.jpg ; do mv $f `basename $f
.preview.jpg`.jpg ; done )
Martin
On Dec 18, 2007 12:03 PM, Ales <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Jure Koren wrote:
> >
> > for f in *.preview.jpg ; do mv $f `basename $f .preview.jpg`.jpg ; done
> >
> > Upam, da v imenih nimaš presledkov :)
Ojla,
On Nov 15, 2007 5:16 PM, Boštjan Jerko <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Sem povzročil revolucijo.
Če pa provociraš:-)
>
> Sicer ni čisto tako, kot sem napisal.
> Kmail pa slabo deluje in moram stalno popravljati - in to mi ni všeč.
Hja, kmail res ni biser. In te povsem razumem. Po moje kmail ne
Lep pozdrav,
On Nov 15, 2007 3:56 PM, Boštjan Jerko <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Očeta sem prisilil, da je prešel s KDE na Gnome.
Grdo. Tako se s starši ne ravna! Pa saj obstaja Kubuntu. To me
spominja na toršice v vrtcu, ki so me silile, da jem solato, jetrca,
vampe in podobne dobrote iz vrteške
Jaz sem se nekaj časa trudil s cfengine, pa je postalo vse skupaj
precej nepregledno. Sedaj na 7 računalnikih uporabljamo
puppet(http://reductivelabs.com/projects/puppet/), ki je precej bolj
človeški in predvsem zelo razširljiv.
LP Martin
5.11.07 je Robert Ludvik <[EMAIL PROTECTED]> napisal/-a:
>
družbene vede.
Namen razprave je identificirati odprta vprašanja, ki se nanašajo na
politični, tehnični in pravni vidik elektronskega glasovanja in na ta
vprašanja ponuditi strokovne odgovore.
več najdete na http://www.fdv.uni-lj.si/Obvestila/obvestila.htm
Martin Vuk
Živijo,
Ali se komu sanja, kako preprečiti, da se ob prijavi nekega uporabnika
(npr martin) v grafični način, spremenijo dovoljenja napravam, kot npr.
dvd pekač. Če ni prijavljen noben uporabnik ima pekac /dev/hdc naslednja
dovoljenja
brw-rw 1 root disk
ko pa se uporabnik prijavi, so dovo
Zivijo,
On Mon, Feb 27, 2006 at 09:43:50AM +0100, Jernej Simonèiè wrote:
> On Monday, February 27, 2006, 9:36:45, Metod Novak [e-spy] wrote:
> M0n0wall rabi vsaj 64MB RAMa, in pa dela za enkrat samo na x86 procesorjih.
No saj ni treba, da je monowall. Rabim nek spodoben OS s paketnim
filtrom, NAT
Zivijo,
Iscem navaden(ne wireless) router za okoli 10-20KSIT, na katerega je mogoce
brez vecjih tezav
namestiti linux, monowall ali kaj podobnega.
Ima kdo kaksne izkusnje?
LP Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.
Zivijo,
Na offline masini naredis
emerge -f paket > source_za_paket.txt
ki ti zlista, kje na webu se nahajajo datoteke potrebne za paket.
Na online masini nato te datoteke downloadas z wget ali tvojim
priljublejenim vlečnim konjičkom.
Na offline masini datoteke postaviš v $DISTDIR
(ponavadi
Zivij,
On Thu, Nov 24, 2005 at 10:29:41AM +0100, Aleš Curk wrote:
> !!! If you need support, post the topmost build error, NOT this status
> message.
BTW. Zakaj za vraga noben ne bere, tistega kar mu sporocajo programi, ko se
sesujejo ;-)
Lp Martin
___
Živijo,
On Tue, Aug 16, 2005 at 03:41:14PM +0200, Žiga Böhm wrote:
> prosil bi za pomoc in sicer nekoga, ki je v pisanju bash skript nekoliko bolj
> vesc...
>
> ne razumem namrec povsem dobro spodnje alineje:
> [ -z "${VARNAME}" ] && VARNAME=nekaj
ekvivalentno:
test -z "${VARNAME}" && VARNAME=nek
Zivijo,
Iscem debianov(ubuntu) ekvivalent ukaza
rpm -qla (fedora)
ki bi izpisal vse datoteke, ki pripadajo instaliranim paketom na sistemu.
Saj vem: RTFM, a je lista bolj udobna.
LP Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://l
Zivijo,
Ce upostavas FHS(filesystem hirearchy standard) imas na voljo
/home is a fairly standard concept, but it is clearly a site-specific
filesystem. [9] The setup will differ from host to host. Therefore, no
program should rely on this location. [10]
/srv contains site-specific data which is
Zivijo,
On Mon, May 09, 2005 at 05:34:54PM +0200, Anze wrote:
> > Vzorec artikel ne pride v poštev, ker ne upošteva videznih pravil za
> > raziskovalno nalogo. Jaz pa rabim predpis, ki bo upošteval te predpise
> > (velikost pisave, velikost robov, položaj naslova, itd.). Sicer lahko res z
> > Open
On Mon, May 09, 2005 at 03:06:29PM +0200, Luka Napotnik wrote:
> Vzorec artikel ne pride v poštev, ker ne upošteva videznih pravil za
> raziskovalno nalogo. Jaz pa rabim predpis, ki bo upošteval te predpise
> (velikost
> pisave, velikost robov, položaj naslova, itd.).
Najbolje bo, da napises svoj
On Tue, May 03, 2005 at 10:08:39AM +0200, Gregor GORJANC wrote:
> Petar hvala. Ali se da mutt uporabiti tudi tako, da lahko vse, ampak res
> vse, izpisem ze v ukazni vrstici. Sedaj mi namrec pri
>
> mutt -a ToDo.txt -s "test" [EMAIL PROTECTED]
Mogoce isces opcijo -x
mutt -a ToDo.txt -s "test" [E
Živijo,
On Fri, Jan 21, 2005 at 09:51:00AM +0100, Jure Koren wrote:
> "transparentno" v tvojem kontekstu pomeni "komot" oz. "enostavno"
> "enkriptiranimi datotekami" pa "kriptografsko varno"
Priblizno tako. Transparentno pomeni, da programov ni potrebno posebej
prirediti za kriptografska orodja. A
Živijo,
Zanima me, kako izvesti transparentno delo z enkriptiranimi (gnuPG)
datotekami. Kateri programi to omogočajo? Doseči želim naslednje:
-ko odpreš enkriptirano datoteko v določenem programu, se vsebina
dekriptira in program lahko dela z njo.
-predno se vsebina shrani v datoteko, se ponovno
34 matches
Mail list logo
