:) Res, ta odločitev je fantastična. Znotraj wikipedije je več kot
dobrodošla. Kaj pa pri prevajanju?
Vem, da kompliciram, pa vseeno; kateri bi se vam zdel primeren? V
kgeography se pojavlja naslednji model.
A. msgstr "Prosim kliknite na Kjoto."
B. msgstr "Prosim kliknite na Kjōto."
C. msgstr "Prosim kliknite na Kjoto-ši."
D. msgstr "Prosim kliknite na Kyōto-shi."
E. msgstr "Prosim kliknite na Kjoto (Kjōto)."
F. msgstr "Prosim kliknite na Kjoto (Kjoto-ši)."
G. msgstr "Prosim kliknite na Kjōto (京都市)."
...
Z. msgstr "Prosim kliknite na Kjoto (Kjōto (京都市, Kjoto-ši
(Kyōto-shi))."
Matej
Roman Maurer wrote:
Vladimir Batagelj pravi:
Mo"zna je vmesna pot - uporaba pravopisa in, ko se ime prvi"c
uporabi, v oklepajih "se 'mednarodna' razli"cica.
Točno tako smo se v Wikipediji dogovorili za japonska imena:
1. izvirna japonska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v
Wikipediji še naprej zapisujejo po pravopisu,
2. hepburnov zapis naslovne teme mora biti omenjen v članku takoj
za poslovenjenim imenom (v oklepaju),
3. kunrei tudi,
4. obvezno mora biti narejena preusmeritev iz hepburnovega imena in
kunrei na poslovenjeno,
5. kjer Japonec živi izven Japonske in večinoma uporablja
latinizirano ime, se uporabi tega (se pravi: to kar mu piše v osebni
izkaznici ali v »driver's licence«),
6. kdor je v dvomih, kako se kakšno ime zapiše po pravopisu, naj
uporabi hepburnovo prečrkovanje.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Hiragana
Sinologi pa so bili manj nagnjeni h kompromisu, tako da se za kitajska
imena za podobno reč nismo uspeli dogovoriti.
_______________________________________________
lugos-slo mailing list
[email protected]
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-slo
