Re: [LUGOS] Linux sistemska administracija dopisni seznam

2012-12-09 Прати разговор Stojan Rancic

On 9. dec. 2012, at 11:40, brodul  wrote:

> Bi blo smiselno narediti admin listo za sistemsko administracijo?
> 
> Jaz imam vprasanje, samo ne vem kam naj objavim.

Ta lista bo kar pravšnja.


Lp, Stojan
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux sistemska administracija dopisni seznam

2012-12-09 Прати разговор brodul
On 12/09/2012 11:58 AM, Liquider wrote:
> a lugos-list je pa za to, kako se odpre firefox?
> valda! za vsako vprašanje (tisto na mesec) svoja lista.
> 
> 2012/12/9 brodul 
> 
>> samo ne vem kam naj objavim.
>>
> 
> http://serverfault.com/

Server fault then.

LP
> 
> 
> 
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
> 




signature.asc
Description: OpenPGP digital signature
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux sistemska administracija dopisni seznam

2012-12-09 Прати разговор Liquider
a lugos-list je pa za to, kako se odpre firefox?
valda! za vsako vprašanje (tisto na mesec) svoja lista.

2012/12/9 brodul 

> samo ne vem kam naj objavim.
>

http://serverfault.com/
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] linux tecaji za 14letnika

2010-08-17 Прати разговор polz
On Tuesday, August 17, 2010 17:28:52 Luka Princic // Nova deViator wrote:

> Matej,
> hvala za podatek. Bom poiskusil biti z pipci v kontaktu. Medtem pa:
> ima kdo se kaksno idejo?
> 
Ne vem, če še sprejemajo prijave:

http://www.ltfe.org/ponudba/za-dijake/poletna-sola/delavnice/
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] linux tecaji za 14letnika

2010-08-17 Прати разговор Luka Princic // Nova deViator
Matej Kovacic :

> Zivjo,
> 
> > zanima me, ce ima kdo od vas kaksno idejo za kaksen tecaj linuxa,
> > preprostega programiranja (fant je odlicnjak, dober v matematiki,
> > fiziki in jezikih - ni jasno se ali je bolj druzboslovno ali
> > naravoslovno motiviran), ali kaj podobnega. ali obstajajo krajsi
> > tecaji, ali sola linuxa ali kaj podobnega, kar bi lahko postavili
> > kot pogoj, da mora obiskovati ali koncati...
> 
> 
> Da, Kiberpipa pripravlja brezplačne delavnice Linuxa. Sem že
> posredoval fantom in dekletom, lahko pa kontaktiraš Jožkota Škrablina.

Matej, 
hvala za podatek. Bom poiskusil biti z pipci v kontaktu. Medtem pa:
ima kdo se kaksno idejo?

l.


-- 
sujet est machinique!
Nova deViator ¤ http://deviator.si ¤ http://skylined.org ¤
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] linux tecaji za 14letnika

2010-08-14 Прати разговор Matej Kovacic
Zivjo,

> zanima me, ce ima kdo od vas kaksno idejo za kaksen tecaj linuxa,
> preprostega programiranja (fant je odlicnjak, dober v matematiki,
> fiziki in jezikih - ni jasno se ali je bolj druzboslovno ali
> naravoslovno motiviran), ali kaj podobnega. ali obstajajo krajsi
> tecaji, ali sola linuxa ali kaj podobnega, kar bi lahko postavili kot
> pogoj, da mora obiskovati ali koncati...


Da, Kiberpipa pripravlja brezplačne delavnice Linuxa. Sem že posredoval
fantom in dekletom, lahko pa kontaktiraš Jožkota Škrablina.

lp,M.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-17 Прати разговор Renato Lukac

On Mon, 14 Jun 2010, Robi wrote:


tokrat sprašujem, če morda kdo ve, kateri so večji Linux uporabniki pri
nas. Spletna stran linux.prinas.si žal ne deluje, pa tudi sicer je dokaj
težko najti tovrstne informacije.


Ne vem če smo ravno večji, nekaj pa je:

Gimnazija Murska Sobota: 
- 17 računalnikov v računalniški učilnici (vse dualboot z win XP)

+podporni strežnik
- 6 strežnikov + par delovnih postaj


Višja strokovna šola Velenje, Smer informatika
Dislocirana enota M.Sobota:
- 2x21 računalnikov v dveh računalniških učilnicah (vse dualboot z win XP)
+podporni strežnik


LP, Renato




kind regards | lep pozdrav, Renato

doc. dr. Renato LUKAC
Gimnazija Murska Sobota in
Visja strokovna sola Velenje, Smer informatika, Disl. enota M.Sobota
Solsko naselje 12, SI - 9000 Murska Sobota, Slovenija___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Miha
Na EF v LJ so imeli (vsaj ko je bilo kakšno tekovanje tam) po hodnikih
Ubuntuje. Potem FAMNIT (v Kopru) ima dosti Ubuntujev. Pa še nekje sem ga
opazil, pri nas v šoli ga določeni dijaki tud uvajamo na take al drugačne
načine :)


2010/6/14 Robert Ludvik 

> On 14. 06. 2010 16:22, Robi wrote:
> > Ok, znižam kriterij. Lahko je tudi mešano okolje.
> >
> > Menda tako uporabljajo sodišča in časopisna hiša Delo.
> >
> >
> Sodišče v Sloveniji (kolikor vem) uporabljajo Windows OS na namizjih,
> povsod pa OpenOffice.org. So tudi 'standardizirali' uporabo formata ODF
> za vse dokumente.
> Lp
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>



-- 
Lep pozdrav, Miha S.
Best regards, Miha S.
Vielen Gruß, Miha S.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Jože Klepec

 Na 14. 06. 2010 17:08, Liquider je pisal:

Kiosk računalniki v avli FRI in ŠOU na Kersnikovi, SUSE v Hostel Celica.


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
Poiskati je treba v smeri profesionalnih institucij (banke, 
zavarovalnice, ...).


Sicer COBISS-ovi terminali v knjižnici (za iskanje in rezervacije), ki 
so nadomestili klasične VT-3XX/5XX, tečejo na Debianu. Velja za Kranj, 
za splošno in študijsko knjižnico.


lp, Jože


<>___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Miro Kranjc
 

> -Original Message-
> > Ok, znižam kriterij. Lahko je tudi mešano okolje.
> >
> > Menda tako uporabljajo sodišča in časopisna hiša Delo.
> >
> >
> Sodišče v Sloveniji (kolikor vem) uporabljajo Windows OS na 
> namizjih, povsod pa OpenOffice.org. So tudi 'standardizirali' 
> uporabo formata ODF za vse dokumente.

Nisem čisto prepričan če te zanimajo strežniki ali namizja (in ali pri
namizjih aplikacije ali OS), ampak vseeno:
Precej vladnih strežnikov na MJU je Apache na Linuxu (nekaj jih je
Notes/Domino na Linuxu in Oracle AS na Solarisu). Kolikor vem ni Windows
strežnikov v njihovem DMZ-ju (jih - Windows serverje namreč - pa imajo
nekateri drugi organi npr. DURS). Na serverjih je tudi mnogo drugega
free&open source programja (mySQL, customizirani iskalniki, php, Typo3...)

lpmk

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Robert Ludvik
On 14. 06. 2010 16:22, Robi wrote:
> Ok, znižam kriterij. Lahko je tudi mešano okolje.
>
> Menda tako uporabljajo sodišča in časopisna hiša Delo.
>
>
Sodišče v Sloveniji (kolikor vem) uporabljajo Windows OS na namizjih, 
povsod pa OpenOffice.org. So tudi 'standardizirali' uporabo formata ODF 
za vse dokumente.
Lp

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Miha Furlan
FERI v Mariboru ima skoraj vse računalnike v učilnicah dual boot Linux/Windows.

14. junij 2010 17:08 je oseba Liquider  napisala:
> Kiosk računalniki v avli FRI in ŠOU na Kersnikovi, SUSE v Hostel Celica.
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Liquider
Kiosk računalniki v avli FRI in ŠOU na Kersnikovi, SUSE v Hostel Celica.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Robi
Ok, znižam kriterij. Lahko je tudi mešano okolje.

Menda tako uporabljajo sodišča in časopisna hiša Delo.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Tine Mezgec
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru -
2x16 računalnikov v računalniških učilnicah (ena je dualboot z win) + v
souporabi 16 računalnikov na pedagoški fakulteti koper kjer je zadeva tudi
dualboot + par računalnikov po kabinetih.

LPT

Dne 14. junij 2010 11:10 je Jure Pečar  napisal/-a:

> On Mon, 14 Jun 2010 10:57:36 +0200
> Robi  wrote:
>
> > Se oproščam ker sem bil premalo specifičen :-)
> >
> > Torej Linux na namizju - brez Windows.
>
> Delo?
>
> Sicer dvomim da boš našel kjerkoli ekskluzivno linux only okolje ... Bodo
> povsod bolj ali manj mešana okolja.
>
>
> --
>
> Jure Pečar
> http://jure.pecar.org
> http://f5j.eu
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Jure Pečar
On Mon, 14 Jun 2010 10:57:36 +0200
Robi  wrote:

> Se oproščam ker sem bil premalo specifičen :-)
> 
> Torej Linux na namizju - brez Windows.

Delo? 

Sicer dvomim da boš našel kjerkoli ekskluzivno linux only okolje ... Bodo 
povsod bolj ali manj mešana okolja.


-- 

Jure Pečar
http://jure.pecar.org
http://f5j.eu
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Robi
Se oproščam ker sem bil premalo specifičen :-)

Torej Linux na namizju - brez Windows.

On 14. 06. 2010 10:55, Robert Ludvik wrote:
> On 14. 06. 2010 10:46, Robi wrote:
>   
>> Pozdravljeni,
>>
>> tokrat sprašujem, če morda kdo ve, kateri so večji Linux uporabniki pri
>> nas. Spletna stran linux.prinas.si žal ne deluje, pa tudi sicer je dokaj
>> težko najti tovrstne informacije.
>>
>> Lep pozdrav,
>> Robi
>>
>> 
> Linux na namizju? Linux na strežnikih? Samo Linux kot OS ali odprtokodno 
> programje?
> Lp
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux uporabniki

2010-06-14 Прати разговор Robert Ludvik
On 14. 06. 2010 10:46, Robi wrote:
> Pozdravljeni,
>
> tokrat sprašujem, če morda kdo ve, kateri so večji Linux uporabniki pri
> nas. Spletna stran linux.prinas.si žal ne deluje, pa tudi sicer je dokaj
> težko najti tovrstne informacije.
>
> Lep pozdrav,
> Robi
>
Linux na namizju? Linux na strežnikih? Samo Linux kot OS ali odprtokodno 
programje?
Lp
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2010-06-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Zelo pohvalno, da ti je v tako kratkem času uspelo zadevo spisati... 
da te niso
prehiteli s petimi novimi verzijami ;)

lp,B

Quoting Matej Kovacic :

> Pozdravljeni,
>
> knjiga je končno izšla:
>
> http://hr-cjpc.si/pravokator/index.php/2010/06/09/izsla-knjiga-linux-na-namizju/
>
> lp, Matej
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Miha
Vse pohvale...

No evo zdaj bom lahko še kakšnega t.i. n00ba a Linux speljal.

Sam že več let sestavljam nekaj podobnega za KDE, pa mi vedno propade ...
ali je šola ali pa totalno spremenjen vmesnik...

Predlogi: Namestitev sistema bi dal na začetek.  Pa na strani 58, lahko
zakriješ mail tudi na zgornji sliki, če si ga že na spodnji ...


2009/5/21 Liquider 

> 2009/5/21 Andrej Kositer 
>
>> - "PChot"  wrote:
>>
>> "Grozljiv" pa je bil komentar, oz. opozorilo naslednjega panelista,
>> znanega slovenskega intelektualca, filozofa, da ob izbiri med Gatesom in
>> Stallmanom izbiramo tudi med varovanjem in krajo intelektualnih
>> pravic!!!
>>
>
> Makes total sense.
> Saj valjda vsi vedo, da Microsoft krade (podkupuje, vsiljuje, omejuje,
> poneumlja ...) za svojo kodo. :)
>
> --
> Sicer pa bukva fenomenalna! Hvala.
>
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>


-- 
Lep pozdrav, Miha S.
Best regards, Miha S.
Vielen Gruß, Miha S.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Liquider
2009/5/21 Andrej Kositer 

> - "PChot"  wrote:
>
> "Grozljiv" pa je bil komentar, oz. opozorilo naslednjega panelista, znanega
> slovenskega intelektualca, filozofa, da ob izbiri med Gatesom in Stallmanom
> izbiramo tudi med varovanjem in krajo intelektualnih pravic!!!
>

Makes total sense.
Saj valjda vsi vedo, da Microsoft krade (podkupuje, vsiljuje, omejuje,
poneumlja ...) za svojo kodo. :)

--
Sicer pa bukva fenomenalna! Hvala.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Andrej Kositer
- "PChot"  wrote: 


| 2009/5/21 Andrej Kositer < andrej.kosi...@agenda.si > 
| OFF record: Koliko je pa COKS kej aktiven? 

Trudimo se, da čimbolj. Menim, da smo v zadnjem času na osveščanju nekaterih 
ključnih sredin naredili precej. Mislim predvsem na ljudi ki tako ali drugače 
(so)odločajo o informatiki in informacijski družbi. 

OFF record: Je pa kljub temu stanje še precej porazno, bolj kot bi si človek 
mislil in želel. 

"Grozljiv" primer iz 1. Etičnega foruma ID, ki se je odvijal v ponedeljek v 
dvorani Državnega sveta in ga je otvoril in dr.Pavle Gantar, ob asistenci DS 
Gyorkosa. 

Med drugim je predsednik foruma povdaril, da ko govorimo o etiki informacijske 
družbe, moramo razmišljati tudi o razmerju med Billom Gatesom, kot 
najbogatejšim človekom na eni in Richardom Stallmanom kot doslednik 
zagovornikom odprte (ali proste) kode na drugi strani, namreč da je imamo tukaj 
zelo veliko zelo različnih etik. 
"Grozljiv" pa je bil komentar, oz. opozorilo naslednjega panelista, znanega 
slovenskega intelektualca, filozofa, da ob izbiri med Gatesom in Stallmanom 
izbiramo tudi med varovanjem in krajo intelektualnih pravic!!! 

Hej, preberite zgornji stavek še enkrat!!! TO so mnenja o OK, ki se pojavljao v 
javnosti. In to v tisti javnosti, ki mnogokrat kroji družbeni odnos in politiko 
na tem področju! 

Žal se tukaj se začne prodor OOo v javno upravo! 

lp 

-- 
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer 

Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si 

ODPRTA KODA IN LINUX 
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : 
IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA 

Visit our updated web page at www.agenda.si 

OPEN SOURCE AND LINUX 
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : 
SOFTWARE 
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор PChot
2009/5/21 Andrej Kositer 

> - "PChot"  wrote:
> | Morda lahko jest enega založnika vprašam, če je pripravljem izdat kaj
> takega. Seveda bo treba iz izkušenj povedat koliko jih bi predvidoma to
> kupilo.
>
> COKS bi to lahko tudi izdal ...
>

Odlična zamisel za knjigo. Morda bi z tiskano različico pritegnili kakšnega
novega uporabnika windowsa, da bi začel uporabljat Ubuntu/ linux.

Matej: če želiš vprašam direktno v založbo če so kej zainteresirani


OFF record: Koliko je pa COKS kej aktiven?


Lp, Jan
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Andrej Kositer
- "PChot"  wrote: 


| Morda lahko jest enega založnika vprašam, če je pripravljem izdat kaj takega. 
Seveda bo treba iz izkušenj povedat koliko jih bi predvidoma to kupilo. 

COKS bi to lahko tudi izdal ... 

lp 

-- 
Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer 

Predlog! Obiscite prenovljeno spletno stran www.agenda.si 

ODPRTA KODA IN LINUX 
STORITVE : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : 
IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA 

Visit our updated web page at www.agenda.si 

OPEN SOURCE AND LINUX 
SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : 
SOFTWARE 
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор PChot
2009/5/21 Andraz Sraka 

> On Thu, 2009-05-21 at 10:39 +0200, Matej Kovacic wrote:
> > Priročnik je izdan pod CC licenco, morda pa najdem tudi kakšnega
> > založnika, ki bi bil stvar pripravljen izdati v tiskani obliki.
>
> .. stopi v stik z Lugosom; da gre kaksna novica ven, pa da Lugos izda
> knjigo mogoce. Glede na, to da smo to v preteklosti ze poceli.
>

Morda lahko jest enega založnika vprašam, če je pripravljem izdat kaj
takega. Seveda bo treba iz izkušenj povedat koliko jih bi predvidoma to
kupilo.

lp, Jan
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Andraz Sraka
On Thu, 2009-05-21 at 10:39 +0200, Matej Kovacic wrote:
> Priročnik je izdan pod CC licenco, morda pa najdem tudi kakšnega
> založnika, ki bi bil stvar pripravljen izdati v tiskani obliki.

.. stopi v stik z Lugosom; da gre kaksna novica ven, pa da Lugos izda
knjigo mogoce. Glede na, to da smo to v preteklosti ze poceli.

lp,
 Andraz

-- 
Humppa all the way!


signature.asc
Description: This is a digitally signed message part
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux na namizju

2009-05-21 Прати разговор Iztok Štotl

> Delovna različica se nahaja tule:
> http://matej.owca.info/linux/Linux_na_namizju.pdf
> 
> Pripombe in kritike seveda dobrodošle.

In pohvale !

Odlično ;)

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux zajem analogne slike in live stream

2009-04-22 Прати разговор Tine Mezgec
kakšen hardver bi bil primeren ne vem - kar potrebuješ je v bistvu usb analog 
capture card with v4l support po mojem je za začet dobra stran: 
http://www.linuxtv.org/

Za računanje bitne hitrosti računi niso več toliko enostavni odkar lahko 
uporabljamo algoritme, ki znajo video stisniti za nekaj velikostnih razredov v 
primerjavi z golim streamom...
Če uporabiš h264 lahko v 2mbit/s (to s 30fps) spraviš zelo dobro kvaliteto 
videa (800x600 zagotovo, youtube 2mbit uporablja tudi za 720p). Z drugimi 
kodeki je lahko potrebna bitna širina lahko tudi bistveno drugačna...

Za zajem iz kartice in streamanje lahko uporabiš vlc + podnapisi + logo video 
filter (http://www.videolan.org/doc/play-howto/en/ch04.html#id310179)

LPT

On 4/22/09 11:33 AM, "Jože Klepec" wrote:
> Iztok Kham pravi:
>> Lep pozdrav!
>>
>> Iščem rešitev za analogni zajem slike na Linux-u. Zadeva mora biti
>> zunanja (beri: USB 2.0) oz. mora delovati na prenosniku. Distribucija
>> je Kubuntu 9.04.
>>
>> Zadevo potrebujem za prenos žive slike preko interneta. Analogno pa
>> zato, ker potrebujem čimvečjo razdaljo od kamere do računalnika (da se
>> lahko kamera prosto giblje ...).
>>
>> Ker naj bi to zadevo uprabili za konkreten dogodek, kjer bi bili zelo
>> uporabni tudi razni dodatni podatki, me zanima ali je možno dodajati
>> na zajeto sliko tudi kakšno grafiko (podnapisi, logo, itd.) zgolj z
>> uporabo programske opreme in kateri programi so za to primerni. To naj
>> bi se dogajalo "Real-time" med samim prenosom v živo.
>> Tiste, ki pa imate kaj izkušenj z live streamanjem pa sprašujem katera
>> ločljivost in bitna hitrost sta tisti "minimum", da je slika še
>> sprejemljiva.
>>
>> Konkretno pa gre pri tej zadevi za prenos popolnega sončnega mrka iz
>> Kitajske (okolica Šangaja).
>>
>> Hvala.
>>
>> -- Iztok
>>
>>   
> Nisem noben ekspert in nimam takih izkušenj, ampak logika pove, da boš
> bitno hitrost si boš lahko izračunal šele potem, ko boš vedel ločljivost
> (in minimalne barvne parametre, 8/16/24/32-bitne barve). Ločljivost
> 640x480 ali 800x600 je lahko npr. zelo požrešna, če ima 32-bitne barve
> (4xmanj z 8-bitnimi). Ljudje večinoma zaznamo okoli 24-bitne,
> zadovoljimo se tudi z manj. Za animacijo potrebuješ minimalno 24 slik v
> sekundi (optimalno 70+Hz, možgani delujejo na cca. 60Hz - alfa
> valovanje), za tako počasen dogodek je verjetno dovolj dve na sekundo.
> To tudi ne bo motilo.
> 
> Računaš po  formuli:  X*Y*bitna_ločljivost*število_slik_na_časovno_enoto
> 
> Glede na to da, potrebuješ od 1-2 sliki na sekundo, je to za
> 640x480x8x2=4,9152Mbitov/s (brez protokola, surovi podatki).
> Dodaj še nekaj rezerve (cca. 5-10%) za IP protokol in  dobil boš
> najnujnejše za - v tem primeru po moje okoli 6Mbit/s. Za boljšo sliko
> zamenjaj podatke in preračunaj.
> 
> Jože
> 
> 
> 
> 
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux zajem analogne slike in live stream

2009-04-22 Прати разговор Jože Klepec

Iztok Kham pravi:

Lep pozdrav!

Iščem rešitev za analogni zajem slike na Linux-u. Zadeva mora biti 
zunanja (beri: USB 2.0) oz. mora delovati na prenosniku. Distribucija je 
Kubuntu 9.04.


Zadevo potrebujem za prenos žive slike preko interneta. Analogno pa 
zato, ker potrebujem čimvečjo razdaljo od kamere do računalnika (da se 
lahko kamera prosto giblje ...).


Ker naj bi to zadevo uprabili za konkreten dogodek, kjer bi bili zelo 
uporabni tudi razni dodatni podatki, me zanima ali je možno dodajati na 
zajeto sliko tudi kakšno grafiko (podnapisi, logo, itd.) zgolj z uporabo 
programske opreme in kateri programi so za to primerni. To naj bi se 
dogajalo "Real-time" med samim prenosom v živo.
Tiste, ki pa imate kaj izkušenj z live streamanjem pa sprašujem katera 
ločljivost in bitna hitrost sta tisti "minimum", da je slika še 
sprejemljiva.


Konkretno pa gre pri tej zadevi za prenos popolnega sončnega mrka iz 
Kitajske (okolica Šangaja).


Hvala.

-- Iztok

  
Nisem noben ekspert in nimam takih izkušenj, ampak logika pove, da boš 
bitno hitrost si boš lahko izračunal šele potem, ko boš vedel ločljivost 
(in minimalne barvne parametre, 8/16/24/32-bitne barve). Ločljivost 
640x480 ali 800x600 je lahko npr. zelo požrešna, če ima 32-bitne barve 
(4xmanj z 8-bitnimi). Ljudje večinoma zaznamo okoli 24-bitne, 
zadovoljimo se tudi z manj. Za animacijo potrebuješ minimalno 24 slik v 
sekundi (optimalno 70+Hz, možgani delujejo na cca. 60Hz - alfa 
valovanje), za tako počasen dogodek je verjetno dovolj dve na sekundo. 
To tudi ne bo motilo.


Računaš po  formuli:  X*Y*bitna_ločljivost*število_slik_na_časovno_enoto

Glede na to da, potrebuješ od 1-2 sliki na sekundo, je to za 
640x480x8x2=4,9152Mbitov/s (brez protokola, surovi podatki).
Dodaj še nekaj rezerve (cca. 5-10%) za IP protokol in  dobil boš 
najnujnejše za - v tem primeru po moje okoli 6Mbit/s. Za boljšo sliko 
zamenjaj podatke in preračunaj.


Jože

--
Your mind just crashed at F666:ABCD8000h. Please, see online reference 
manual for further debugging instructions.

begin:vcard
fn;quoted-printable:Jo=C5=BEe Klepec
n;quoted-printable:Klepec;Jo=C5=BEe
adr;dom:;;Golnik 147;;;SI 4204
email;internet:spamoutjoze.kle...@spam.me.not.siol.net
tel;cell:+38631525141
x-mozilla-html:FALSE
version:2.1
end:vcard

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Jože Klepec
Čestitam. Pa upam, da ima avto kaj zelo ostrih delov

Jože

Matjaz Kljun pravi:
> Jože Klepec wrote:
>   
>> Meni se zdi, da smo zašli v neproduktivne vode.
>>
>> Okna so uporabna, če imajo nizek temperaturni koeficient in dobra 
>> tesnila. Pa lesena morajo biti, nobena plastika ali kovina. ;)
>>
>> Kar se tiče pa sistema Windows(tm), pa ne najdem ljubkovalnih izrazov 
>> zanj. Je pravi požeruh sistemskih sredstev - z izjemo totalno minimalne 
>> namestitve, ki še vedno požre več od Linuxa ali primerljivega drugega 
>> odprtokodnega sistema.
>> 
>
> Nevmesno a vendar: Windows Fundamentals ;). Ekonomisti pa mi lahko
> poližejo avto :).
>
> lp mk
>
>   
>> Kdor gornjo trditev ovrže, je pa res car! Ekonomisti iz javne uprave mu 
>> bodo lizali vse intimne dele telesa
>>
>> Da ne omenjam Visual Studio - zahteva kar precej spomina, tudi tista 
>> "lahka" precej potolčena varianta. Plus oderuško drago licenco za gol 
>> operacijski sistem, ki mi je na kraj pameti ne pade plačati. Raje iščem 
>> ekvivalent drugje.
>>
>> Če pa pomislim še na druge pripadajoče programe, ki so ponavadi še 
>> ekonomsko "težki", je stvar zamenjave hudo upravičena. DSP komplet 
>> OS+Office stane 317 evrov, samo ena da vas zvije cena BTW. In cene 
>> nadgradenj so temu primerne - okoli četrtine cene. Če temu prištejem še 
>> servis, ki to ni (gola namestitev OS+paketov brez popravkov+sesutje vseh 
>> uporabniških nastavitev), ponoriš in raje stvari spodobno narediš sam. 
>> Če se spomnim svojega ročnega razhroščevanja namestitve Win98, mi gre na 
>> bruhanje. Notri je bilo vsaj 30 napak, ki so se ponovile nepopravljene v 
>> naslednji različici! In najhuje je, da se odnos ni spremenil. MS ima 
>> določene "topshop" artikle in "toptech" artikle. Vsake po svoji ceni. In 
>> kvaliteti. Zbudite se.
>>
>> Zato sam osebno že od Pinga 2.0rc2 poganjam variante fedore brez 
>> prekinitev, prej pa sem različne linuxe imel nekaj let v različnih 
>> kombinacijah, tudi dual boot z Windows(tm). Ta dual boot sem pozneje 
>> preklopil na FreeDOS (zgrajen okoli Linux jedra), pozneje pa opustil.
>>
>> O ločevanju na družboslovce in tehnične/naravoslovce - gre za splošno 
>> norost, ki je v glavah ljudi. Veliki znanstveniki so bili univerzalni in 
>> se na to niso ozirali.
>>
>> Jože
>>
>>
>> Mojca Miklavec pravi:
>> 
>>> Miha,
>>>
>>> hvala za novico z RTV-ja.
>>>
>>> (se vedno off-topic, samo odgovarjam na vprasanje)
>>>
>>> 2009/1/11 Matjaz Kljun je napisal:
>>>   
>>>   
 Mojca Miklavec wrote:
 
 
> [off-topic]
>
> Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
> fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
> računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
>   
>   
 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).
 
 
>>> Uporabna so za marsikaj. Ce ne drugega za Word, internet in MS Visual
>>> Studio. Mi imamo okna na vsej fakulteti (FMF), solidno urejena in z
>>> moznostjo uporabe pingvincka z nekaj truda. Ne pravim, da je to nujno
>>> slabo, hocem samo reci, da tudi fakultete, ki bi lahko bile najbolj
>>> zavedne (druzboslocem je "odpusceno, saj ne vedo, kaj delajo" :), in
>>> kjer se sola kader, ki potem uci racunalnistvo po osnovnih in srednjih
>>> solah, vecinoma uporabljajo komercialno programsko opremo, in marsikdo
>>> se nikoli ne nauci uporabljati konzole. Ze iz tega kroga je tezko
>>> priti.
>>>
>>>   
>>>   
 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?
 
 
>>> Institut für Informatik, Ludwig-Maximilians-Universität München
>>> Fakultät für Informatik der Technischen Universität München
>>>
>>> (najbrz nista edini fakulteti v mestu, vendar samo ti dve bolje poznam)
>>>
>>> Pardon, premalo sem poudarila, da govorim o Münchnu, o katerem je
>>> tekla beseda, ne o Sloveniji. Vprasanje je bilo:
>>>
>>>   
>>>   
>> Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
>> source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
>> 
>> 
>>> ...
>>>   
>>>   
> Skratka: v Monakovem tudi "vzgajajo" kader za vse tisto, kar ostali
> omenjate, da je dobro izpeljano v Bavarski prestolnici.
>   
>   
>>>   
>>>   
 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
FRI UNI LJ
FERI UNI MB
FAMNIT UP

 Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
 Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.

 Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
 Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
 osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.
 
 
>>> (Na FMF-ju pa je spet v učne

Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Matjaz Kljun
Jože Klepec wrote:
> Meni se zdi, da smo zašli v neproduktivne vode.
> 
> Okna so uporabna, če imajo nizek temperaturni koeficient in dobra 
> tesnila. Pa lesena morajo biti, nobena plastika ali kovina. ;)
> 
> Kar se tiče pa sistema Windows(tm), pa ne najdem ljubkovalnih izrazov 
> zanj. Je pravi požeruh sistemskih sredstev - z izjemo totalno minimalne 
> namestitve, ki še vedno požre več od Linuxa ali primerljivega drugega 
> odprtokodnega sistema.

Nevmesno a vendar: Windows Fundamentals ;). Ekonomisti pa mi lahko
poližejo avto :).

lp mk

> Kdor gornjo trditev ovrže, je pa res car! Ekonomisti iz javne uprave mu 
> bodo lizali vse intimne dele telesa
> 
> Da ne omenjam Visual Studio - zahteva kar precej spomina, tudi tista 
> "lahka" precej potolčena varianta. Plus oderuško drago licenco za gol 
> operacijski sistem, ki mi je na kraj pameti ne pade plačati. Raje iščem 
> ekvivalent drugje.
> 
> Če pa pomislim še na druge pripadajoče programe, ki so ponavadi še 
> ekonomsko "težki", je stvar zamenjave hudo upravičena. DSP komplet 
> OS+Office stane 317 evrov, samo ena da vas zvije cena BTW. In cene 
> nadgradenj so temu primerne - okoli četrtine cene. Če temu prištejem še 
> servis, ki to ni (gola namestitev OS+paketov brez popravkov+sesutje vseh 
> uporabniških nastavitev), ponoriš in raje stvari spodobno narediš sam. 
> Če se spomnim svojega ročnega razhroščevanja namestitve Win98, mi gre na 
> bruhanje. Notri je bilo vsaj 30 napak, ki so se ponovile nepopravljene v 
> naslednji različici! In najhuje je, da se odnos ni spremenil. MS ima 
> določene "topshop" artikle in "toptech" artikle. Vsake po svoji ceni. In 
> kvaliteti. Zbudite se.
> 
> Zato sam osebno že od Pinga 2.0rc2 poganjam variante fedore brez 
> prekinitev, prej pa sem različne linuxe imel nekaj let v različnih 
> kombinacijah, tudi dual boot z Windows(tm). Ta dual boot sem pozneje 
> preklopil na FreeDOS (zgrajen okoli Linux jedra), pozneje pa opustil.
> 
> O ločevanju na družboslovce in tehnične/naravoslovce - gre za splošno 
> norost, ki je v glavah ljudi. Veliki znanstveniki so bili univerzalni in 
> se na to niso ozirali.
> 
> Jože
> 
> 
> Mojca Miklavec pravi:
>> Miha,
>>
>> hvala za novico z RTV-ja.
>>
>> (se vedno off-topic, samo odgovarjam na vprasanje)
>>
>> 2009/1/11 Matjaz Kljun je napisal:
>>   
>>> Mojca Miklavec wrote:
>>> 
 [off-topic]

 Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
 fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
 računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
   
>>> 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
>>>Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).
>>> 
>> Uporabna so za marsikaj. Ce ne drugega za Word, internet in MS Visual
>> Studio. Mi imamo okna na vsej fakulteti (FMF), solidno urejena in z
>> moznostjo uporabe pingvincka z nekaj truda. Ne pravim, da je to nujno
>> slabo, hocem samo reci, da tudi fakultete, ki bi lahko bile najbolj
>> zavedne (druzboslocem je "odpusceno, saj ne vedo, kaj delajo" :), in
>> kjer se sola kader, ki potem uci racunalnistvo po osnovnih in srednjih
>> solah, vecinoma uporabljajo komercialno programsko opremo, in marsikdo
>> se nikoli ne nauci uporabljati konzole. Ze iz tega kroga je tezko
>> priti.
>>
>>   
>>> 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?
>>> 
>> Institut für Informatik, Ludwig-Maximilians-Universität München
>> Fakultät für Informatik der Technischen Universität München
>>
>> (najbrz nista edini fakulteti v mestu, vendar samo ti dve bolje poznam)
>>
>> Pardon, premalo sem poudarila, da govorim o Münchnu, o katerem je
>> tekla beseda, ne o Sloveniji. Vprasanje je bilo:
>>
>>   
> Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
> source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
> 
>> ...
>>   
 Skratka: v Monakovem tudi "vzgajajo" kader za vse tisto, kar ostali
 omenjate, da je dobro izpeljano v Bavarski prestolnici.
   
>>
>>   
>>> 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
>>>FRI UNI LJ
>>>FERI UNI MB
>>>FAMNIT UP
>>>
>>> Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
>>> Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.
>>>
>>> Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
>>> Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
>>> osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.
>>> 
>> (Na FMF-ju pa je spet v učnem programu Word. :) :) :)
>>
>> Mojca
>> ___
>> lugos-list mailing list
>> lugos-list@lugos.si
>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>>   
> 
> 

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Jože Klepec
Meni se zdi, da smo zašli v neproduktivne vode.

Okna so uporabna, če imajo nizek temperaturni koeficient in dobra 
tesnila. Pa lesena morajo biti, nobena plastika ali kovina. ;)

Kar se tiče pa sistema Windows(tm), pa ne najdem ljubkovalnih izrazov 
zanj. Je pravi požeruh sistemskih sredstev - z izjemo totalno minimalne 
namestitve, ki še vedno požre več od Linuxa ali primerljivega drugega 
odprtokodnega sistema.

Kdor gornjo trditev ovrže, je pa res car! Ekonomisti iz javne uprave mu 
bodo lizali vse intimne dele telesa

Da ne omenjam Visual Studio - zahteva kar precej spomina, tudi tista 
"lahka" precej potolčena varianta. Plus oderuško drago licenco za gol 
operacijski sistem, ki mi je na kraj pameti ne pade plačati. Raje iščem 
ekvivalent drugje.

Če pa pomislim še na druge pripadajoče programe, ki so ponavadi še 
ekonomsko "težki", je stvar zamenjave hudo upravičena. DSP komplet 
OS+Office stane 317 evrov, samo ena da vas zvije cena BTW. In cene 
nadgradenj so temu primerne - okoli četrtine cene. Če temu prištejem še 
servis, ki to ni (gola namestitev OS+paketov brez popravkov+sesutje vseh 
uporabniških nastavitev), ponoriš in raje stvari spodobno narediš sam. 
Če se spomnim svojega ročnega razhroščevanja namestitve Win98, mi gre na 
bruhanje. Notri je bilo vsaj 30 napak, ki so se ponovile nepopravljene v 
naslednji različici! In najhuje je, da se odnos ni spremenil. MS ima 
določene "topshop" artikle in "toptech" artikle. Vsake po svoji ceni. In 
kvaliteti. Zbudite se.

Zato sam osebno že od Pinga 2.0rc2 poganjam variante fedore brez 
prekinitev, prej pa sem različne linuxe imel nekaj let v različnih 
kombinacijah, tudi dual boot z Windows(tm). Ta dual boot sem pozneje 
preklopil na FreeDOS (zgrajen okoli Linux jedra), pozneje pa opustil.

O ločevanju na družboslovce in tehnične/naravoslovce - gre za splošno 
norost, ki je v glavah ljudi. Veliki znanstveniki so bili univerzalni in 
se na to niso ozirali.

Jože


Mojca Miklavec pravi:
> Miha,
>
> hvala za novico z RTV-ja.
>
> (se vedno off-topic, samo odgovarjam na vprasanje)
>
> 2009/1/11 Matjaz Kljun je napisal:
>   
>> Mojca Miklavec wrote:
>> 
>>> [off-topic]
>>>
>>> Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
>>> fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
>>> računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
>>>   
>> 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
>>Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).
>> 
>
> Uporabna so za marsikaj. Ce ne drugega za Word, internet in MS Visual
> Studio. Mi imamo okna na vsej fakulteti (FMF), solidno urejena in z
> moznostjo uporabe pingvincka z nekaj truda. Ne pravim, da je to nujno
> slabo, hocem samo reci, da tudi fakultete, ki bi lahko bile najbolj
> zavedne (druzboslocem je "odpusceno, saj ne vedo, kaj delajo" :), in
> kjer se sola kader, ki potem uci racunalnistvo po osnovnih in srednjih
> solah, vecinoma uporabljajo komercialno programsko opremo, in marsikdo
> se nikoli ne nauci uporabljati konzole. Ze iz tega kroga je tezko
> priti.
>
>   
>> 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?
>> 
>
> Institut für Informatik, Ludwig-Maximilians-Universität München
> Fakultät für Informatik der Technischen Universität München
>
> (najbrz nista edini fakulteti v mestu, vendar samo ti dve bolje poznam)
>
> Pardon, premalo sem poudarila, da govorim o Münchnu, o katerem je
> tekla beseda, ne o Sloveniji. Vprasanje je bilo:
>
>   
 Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
 source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
 
> ...
>   
>>> Skratka: v Monakovem tudi "vzgajajo" kader za vse tisto, kar ostali
>>> omenjate, da je dobro izpeljano v Bavarski prestolnici.
>>>   
>
>
>   
>> 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
>>FRI UNI LJ
>>FERI UNI MB
>>FAMNIT UP
>>
>> Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
>> Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.
>>
>> Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
>> Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
>> osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.
>> 
>
> (Na FMF-ju pa je spet v učnem programu Word. :) :) :)
>
> Mojca
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   


-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Mojca Miklavec
Miha,

hvala za novico z RTV-ja.

(se vedno off-topic, samo odgovarjam na vprasanje)

2009/1/11 Matjaz Kljun je napisal:
> Mojca Miklavec wrote:
>> [off-topic]
>>
>> Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
>> fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
>> računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
>
> 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
>Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).

Uporabna so za marsikaj. Ce ne drugega za Word, internet in MS Visual
Studio. Mi imamo okna na vsej fakulteti (FMF), solidno urejena in z
moznostjo uporabe pingvincka z nekaj truda. Ne pravim, da je to nujno
slabo, hocem samo reci, da tudi fakultete, ki bi lahko bile najbolj
zavedne (druzboslocem je "odpusceno, saj ne vedo, kaj delajo" :), in
kjer se sola kader, ki potem uci racunalnistvo po osnovnih in srednjih
solah, vecinoma uporabljajo komercialno programsko opremo, in marsikdo
se nikoli ne nauci uporabljati konzole. Ze iz tega kroga je tezko
priti.

> 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?

Institut für Informatik, Ludwig-Maximilians-Universität München
Fakultät für Informatik der Technischen Universität München

(najbrz nista edini fakulteti v mestu, vendar samo ti dve bolje poznam)

Pardon, premalo sem poudarila, da govorim o Münchnu, o katerem je
tekla beseda, ne o Sloveniji. Vprasanje je bilo:

>>> Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
>>> source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
...
>> Skratka: v Monakovem tudi "vzgajajo" kader za vse tisto, kar ostali
>> omenjate, da je dobro izpeljano v Bavarski prestolnici.


> 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
>FRI UNI LJ
>FERI UNI MB
>FAMNIT UP
>
> Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
> Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.
>
> Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
> Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
> osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.

(Na FMF-ju pa je spet v učnem programu Word. :) :) :)

Mojca
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting "\"Jo?e Klepec\"" :

> @Bla?: Za?eti je potrebno, kje in na kak?en na?in, pa ni pomembno.
> ?tejejo pike pri ?e tako majhnih projektih. Zaradi mene lahko ?tejete
> parlamentarna kosila ali porabo rolic in mila poslancev v njihovem
> WC-ju. Ni va?no, samo da je aplikacija odprtokodna. Do prehoda na
> odprtokodni spletni portal pa je od tam zanesljivo zelo dolga pot.

A se hecas ane??? Zaradi takih, ki tako razmisljajo imamo slovenija v lasti
Falcona, ki ga ne moremo niti ne znamo uporabljati... dali smo ga v najem za
nek drobiz, zdaj ko bo potreben redni servis ga bomo pa dobili nazaj, 
ti pa jaz
bova pa placala ta servis.

Zakaj potemtakem bajte ne zacnejo graditi pri strehi? Dajmo najprej streho
naredit, ker jo imamo ze ravno pri roki pusti ti temelje za spomladi, zdaj
je premraz za vlivanje betona

lp,B
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-13 Прати разговор Jože Klepec
christooss pravi:
> Nevem kolk spremljate Slo-Tech in/ali rtvslo
>
> http://slo-tech.com/forum/t340142
>
>   
@christooss: Malo si mimo udaril s ponovnim odpiranjem Sploh nam tu 
kdaj pa kdaj kdo razpre fijakarski pogled (hvala Miha!), kljub manjšim 
nedovoljenim posegom v rednem programu na omenjeni TV, ki te in podobne 
novice tudi režejo od teleteksta in poročil za širši veleumni narod. Pa 
si naj piše sodbo sam, če more Catch22 je tudi v tem, da te 
parlamentarna večina drugače mislečih hitro pohodi. Glej izračun v mojem 
prejšnjem postu.

@Blaž: Začeti je potrebno, kje in na kakšen način, pa ni pomembno. 
Štejejo pike pri še tako majhnih projektih. Zaradi mene lahko štejete 
parlamentarna kosila ali porabo rolic in mila poslancev v njihovem 
WC-ju. Ni važno, samo da je aplikacija odprtokodna. Do prehoda na 
odprtokodni spletni portal pa je od tam zanesljivo zelo dolga pot.

Za konec: Sem že enkrat rekel, da bom pred odprtokodnim portalom in 
kompletno odprto kodo v javni upravi v grobu. Ne mislim nič drugače - 
zagotovo bom, sploh, ker imamo Urad za varstvo konkurence.

Jože

-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-12 Прати разговор christooss
Nevem kolk spremljate Slo-Tech in/ali rtvslo

http://slo-tech.com/forum/t340142

-- 
Please don't send me Word or PowerPoint attachments.
See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-12 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting :

> Nekaj takega (menjava MS Office-> OpenOffice.org, Windows->Linux)
> potegne za seboj predelavo tudi celotne vladne spletne strani, skratka
> celega portala v katerega so pod prejsnjo vlado zmetali ogromno denarja.

Prej obratno... najprej je treba prilagoditi vse spletne portale, da se 
bo dalo
na njih delati z Mozillo, dodati vso logiko za vlaganje odf dokumentov in
podobne reci, sele potem se dejansko lahko nadomesti IE z Mozillo, MS Office z
OOo in koncno Windowse z Linuxom kjer je to smotrno in izvedljivo.

lp,B
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-12 Прати разговор Jože Klepec
3:90=1:30=3,333% možnosti. In če je zagret še kdo od opozicije,od 
pozicije gotovo kakšen za pogum tem mladeničem - 10%. Predlog pade kot 
vsak tak do sedaj. Rad bi ga videl, preden crkne na informatizirani 
glasovalni napravi v DZ, ki bo potem morala tudi poganjati odprto kodo, 
če uspe tem trem zagnancem.

Bi bilo lepo, ker bi uspeh pomenil letno denarja za vsaj štiri 
odprtokodne projekte - enega večjega in tri manjše, pa še kup neznosnih 
malenkosti poleg.

Nekaj takega (menjava MS Office-> OpenOffice.org, Windows->Linux) 
potegne za seboj predelavo tudi celotne vladne spletne strani, skratka 
celega portala v katerega so pod prejšnjo vlado zmetali ogromno denarja. 
To ni tak hec, če hočeš da dela. Ko sem podoben preklop predlagal svojem 
mentorju, me je pogledal kot Marsovca. Takrat (december 2005) so ravno 
ukinjali Lotus Notes, potekale so priprave na nov spletni portal javne 
uprave in so imeli že s tem na CVI dovolj frustracij z vseh nivojev. Če 
bodo ti ljudje še enkrat v kratkem času delali to pravkar speglano reč, 
bo verjetno upor, zato je treba stvari delati počasi in s pametjo.

Tako gotovo bo - nekje do leta 2090, ko bom že v domu za ostarele ali 
pod rušo.

Jože


Miha pravi:
> Hi all.
>
> I've just got very good news:
>
> http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=190849
>  
> 
>
> Eppur si muove...
>
> lp,
>
> 2009/1/11 Matjaz Kljun mailto:matjaz.kl...@upr.si>>
>
> Mojca Miklavec wrote:
> > [off-topic]
> >
> > Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
> > fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
> > računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
>
> To je pa off off topic.
>
> 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
>Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).
>
> 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to
> sproducirata?
>
> 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
>FRI UNI LJ
>FERI UNI MB
>FAMNIT UP
>
> Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče
> Linux OS.
> Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo
> tudi Okna.
>
> Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
> Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna
> niti
> osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.
>
> lp mk
>
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> 
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>
>
>
> -- 
> Lep pozdrav, Miha
> Best regards, Miha
> Vielen Gruß, Miha
>
> Please avoid sending me Word or PowerPoint attachments.
> See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html
> 
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   


-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-12 Прати разговор Miha
Hi all.

I've just got very good news:

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=9&c_id=190849

Eppur si muove...

lp,

2009/1/11 Matjaz Kljun 

> Mojca Miklavec wrote:
> > [off-topic]
> >
> > Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
> > fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
> > računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.
>
> To je pa off off topic.
>
> 1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
>Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).
>
> 2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?
>
> 3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
>FRI UNI LJ
>FERI UNI MB
>FAMNIT UP
>
> Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
> Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.
>
> Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
> Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
> osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.
>
> lp mk
>
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>



-- 
Lep pozdrav, Miha
Best regards, Miha
Vielen Gruß, Miha

Please avoid sending me Word or PowerPoint attachments.
See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-11 Прати разговор Matjaz Kljun
Mojca Miklavec wrote:
> [off-topic]
> 
> Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
> fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
> računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.

To je pa off off topic.

1. Kaj bi pa želeli delati z okni? Študent, predavatelj ...?
Na FRI so imeli vsaj 3 predavalnice z Okni (ok ena je bila od FE).

2. Nekaj sto računalničarjev letno? Kateri dve fakulteti to sproducirata?

3. V Sloveniji imamo tri fakultete na katerih poučujejo računalništvo
FRI UNI LJ
FERI UNI MB
FAMNIT UP

Na tej tretji imamo 3 računalniške predavalnice na katerih teče Linux OS.
Na vsakem imaš pa naložen navidezni stroj in na njem poganjamo tudi Okna.

Dejstvo je, da je študente potrebno razvoja (česarkoli) za Okna :).
Žal pa ugotavljam, da kar nekaj diplomantov računalništva ne pozna niti
osnov vmesnika z ukazno vrtico v Linuxu :(.

lp mk


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-10 Прати разговор Iztok Štotl
> Ampak ne moremo se deliti na naše in vaše še 
> znotraj odprtokodne skupnosti. Moje mnenje pa je

Po mojem je lestvica zaželjenega početja v društvih nekako takale:

Različna mnenja: zelo zaželjeno (Vsi mislijo enako: nezaželjeno)
Civilizirana izmenjava različnih mnenj: zelo zaželjeno
Žalitve zaradi drugačnega mnenja: zelo nezaželjeno do prepovedano
Izmenjava argumentov brez demagogije: zelo zaželjen način komunikacije

Razmišljam pa o tem, v kolikšni meri je tale mailing lista res pravi
medij za reševanje takih vprašanj ... glede na to, kako poteka razprava,
se mi zdi, da ne preveč ... morda edino za to, da se srečajo mnenja, da
vidimo kdo kaj meni, kar tudi ni za odmet.

Verjetno bo res boljše v živo. Sam bom nehal smetiti po tej listi in se
bom lotil pisanja članka. Takoj ko naredim izpit, za katerega študiram,
bom skušal strniti te svoje (na trenutek razdrobljene) misli v celoto in
bom zadevo objavil. To bo mislim da najbolj konstruktivno. 

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Jože Klepec
Iztok Štotl pravi (in zelo površno citira mene):
>> Kje je Slovenija zdaj, lahko le ugibam. Bi me pa veselilo zadevo 
>> ponoviti s kakimi 20 prostovoljci, z različnimi brskalniki, kištami in 
>> operacijskimi sistemi. Sploh pa v okviru prej omenjenega podjetja... Ima 
>> kdo kako idejo?
>> 
>
>   
S tem strelja precej mimo (kar boste videli tudi v spodnji niti, 
november 2008). Naj se vsak definira kot želi, samo naj ne deluje 
razdiralno, pa bo v redu. Ampak ne moremo se deliti na naše in vaše še 
znotraj odprtokodne skupnosti. Moje mnenje pa je
> Naj samo dodam moje mnenje, da morebitni izsledek te delovne študije ne
> bi bil preveč konstruktiven, če jo prav razumem. Ugotovili bi pač, da je
> uporaba odprtokodnih rešitev slovenskih javnih portalov taka in taka ...
> morda vseeno zanimiv podatek, vendar sam kot tak ne bi izboljšal stanja.
> Morda le kot kritika ... pa še te navadno ne spremenijo dosti ... pri
> nekaterih žal prej obratno ...
>   
>   

---tako se je lani zaključila podobna nit Pismo E-upravi---
> - Original Message -
> >From: "Robert Ludvik" 
> >To: "Glavni dopisni seznam LUGOSa" 
> >Sent: Saturday, November 22, 2008 10:13:57 AM GMT +01:00 Amsterdam / Berlin 
> >/ Bern / Rome / Stockholm / Vienna
> >Subject: Re: [LUGOS] Pismo E-upravi
> >
> >Andrej Kositer pravi:
>   
>> >> ...
>> >>  
>> >> V preteklih mesecih sem kontaktiral "vodje" projektov in z večino smo 
>> >> dosegli dogovor.
>> >> Tudi Robertu sem 7.10. poslal mail s predlogom, a do danes sem prejel 
>> >> samo odgovor (14.10.):
>> 
>>> >> > Kot koordinator Centra Odprte Kode Slovenije COKS iščem možnosti 
>>> >> > sodelovanja oz. pomoči pri razvoju in prevodih slovenskega
>>> >> > OpenOffice.org. V okviru sredstev, ki jih imamo za svoje delovanje, se
>>> >> > mi zdi smotrno na tak ali drugačen način podpreti tudi te aktivnosti.
>>> >> > 
>>> >> > Imaš kakršno koli idejo kako bi lahko najbolje pomagali?
>>>   
>> >>
>> >> Ta mail sem pa spregledal - po krajšem dopustu me je čakalo par 100
>> >> neprebranih ...
>> >>
>> >> Ja, se malo pogovorimo pa se oglasim nazaj.
>> >> Lp
>> >>
>> >> Na tak način težko koga ZDRUŽUJEMO. Če sem prizanesljiv !
>> 
> >
> >Imamo dopisni seznam, katerega član ste, kamor vsake toliko priroma
> >prošnja po sodelovanju/pomoči pri sl.ooo, imamo wiki
> >(http://wiki.services.openoffice.org/wiki/Sl.openoffice.org), kjer je
> >dovolj stvari za ponuditi pomoč.
> >Debata o sodelovanju LUGOS-a s podjetji v preteklosti pa ni za sem.
>   
>
> Mislim, da NOBEN nadaljnji komentar ni vec potreben in dokler je tako, se 
> stvari ne bodo spremenile. Pa ne zaradi grde drzave, uradnikov, razpisnikov, 
> Janse, Busha ali Microsofta! Dokler pricakujete pisne prosnje za pomoc vam 
> ...  :) 
>
> Zal resnicno in upam, da je to dovolj dober razlog in iztocnica za globok 
> razmislek o stanju odprto kodne skupnosti v Sloveniji!
>
> lp
>
> Andrej
>
> -- Andrej Kositer, CEO, www.agenda.si/Andrej_Kositer Predlog! Obiscite 
> prenovljeno spletno stran www.agenda.si ODPRTA KODA IN LINUX STORITVE 
> : POSLOVNE RESITVE : UPRAVLJANJE IT : INFRASTRUKTURA IT : 
> IZOBRAZEVANJE : PROGRAMSKA OPREMA Visit our updated web page at 
> www.agenda.si OPEN SOURCE AND LINUX SERVICES : BUSINESS SOLUTIONS : IT 
> MANAGEMENT : IT INFRASTRUCTURE : TRAINING : SOFTWARE 
> ___ lugos-list mailing 
> list lugos-list@lugos.si 
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list

...največ smo si krivi sami. Z nedelovanjem.

Jože

-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Kje je Slovenija zdaj, lahko le ugibam. Bi me pa veselilo zadevo 
> ponoviti s kakimi 20 prostovoljci, z različnimi brskalniki, kištami in 
> operacijskimi sistemi. Sploh pa v okviru prej omenjenega podjetja... Ima 
> kdo kako idejo?

Naj samo dodam moje mnenje, da morebitni izsledek te delovne študije ne
bi bil preveč konstruktiven, če jo prav razumem. Ugotovili bi pač, da je
uporaba odprtokodnih rešitev slovenskih javnih portalov taka in taka ...
morda vseeno zanimiv podatek, vendar sam kot tak ne bi izboljšal stanja.
Morda le kot kritika ... pa še te navadno ne spremenijo dosti ... pri
nekaterih žal prej obratno ...

> > Ustanovite podjetje, ki bo kos povpraševanju države po odprtokodnih 
> > rešitvah.
> >
> > Ki bo znalo integrirati vse, kar svetovna odprtokodna skupnost ponuja in 
> > izdelati specifične rešitve, ki jih naša državna uprava potrebuje.

Taka rešitev je dosti bolj na mestu ... nekaj konstruktivnega ... mi je
všeč ... če država ne zna, pa naj si najde tistega, ki bo znal.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Jože Klepec
Bravo.

Drugače mi take nitke mi dajejo ogromno snovi za premislek, če odmislim 
današnjo polno luno, ki po malem zagotovo vpliva na frekvenco in 
kvaliteto odgovorov, posebej pri nekaterih piscih 
militantno-fundamentalistične narave.

Šalo na stran, po moji vsaj malček strokovni oceni smo bili tri leta 
nazaj 38. na svetu glede splošne kvalitete državnega spletnega portala 
(rangirana ocena slovenskega državnega portala, narejena za mojo diplomo 
na Fakulteti za upravo, 13.4.2006, Primerjalna analiza državnih spletnih 
portalov). Vse ocenjevane spletne strani sem shranjeval v arhiv, eno 
kopijo imam shranjeno na CD-ju.

Načeloma je tako, da kjer je zadaj php koda, spletni portali uporabljajo 
Linux ali drug odprtokodni sistem, asp podaljšek pomeni MS platformo. To 
sta dve (tipični) skrajnosti. Vendar teh podrobnosti žal ni v tiskani in 
zvezani diplomi - ker jih niso želeli videti, tudi niso zajete. Kvečjemu 
so mestoma omenjene - če so. Razvidne so pa podrobnosti iz kopij 
spletnih strani. Torej tudi sindrom fijakarskega konja.

Da ne govorim o povsem bizarnih podrobnostih, kot je izgled vodje države 
na spletni strani za tujce ali oni za domačine Včasih zna biti še 
bolj zanimivo in poslušaš tudi koračnice v skladu s političnim programom.

Kje je Slovenija zdaj, lahko le ugibam. Bi me pa veselilo zadevo 
ponoviti s kakimi 20 prostovoljci, z različnimi brskalniki, kištami in 
operacijskimi sistemi. Sploh pa v okviru prej omenjenega podjetja... Ima 
kdo kako idejo?

Jože

Jure Koren pravi:
> On Friday 09 of January 2009 17:31:05 Iztok Štotl wrote:
>   
>> Na podlagi tega dokumenta, pa bi se nato lahko začel raznovrstni
>> aktivizem. Tu pridemo na vrsto mi fundamentalisti, le da bo treba
>> brzdati militaristične pobude.
>> 
>
> Ustanovite podjetje, ki bo kos povpraševanju države po odprtokodnih rešitvah.
>
> Ki bo znalo integrirati vse, kar svetovna odprtokodna skupnost ponuja in 
> izdelati specifične rešitve, ki jih naša državna uprava potrebuje.
>
> Ko bo podjetje imelo pogodbo z državo, da ji zrihta odprto informacijsko 
> infrastrukturo, se javim za službo.
>
> lp,
>
>   
> 
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   


-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Andraz Sraka
re

.. v bistvu bom cisto tako neposredno padu v debato, pa nisem niti bral
vsega; ampak zgolj toliko po diagonali...

On Fri, 2009-01-09 at 16:11 +0100, Martin Vuk wrote:

> Resno me zanima, ali je v LUGOSU kakšen interes in voljla organizacije
> dogodkov namenjenih bolj splošni publiki, kot samim sebi?

Po svoje je, po svoje je potrebno Lugos jemati prej kot neko
neprofitno-ljubiteljsko organizacijo, ki se predvsem zanima za vse smeri
odprte kode, odprtih skupnosti, odprtih standerdov in idej; in to
poskusa promovirati ... linux sam po sebi je ze "pase" (to znajo danes
uporabljat ze 10 letni otroc)

Mislim par posameznikov se zelo prizadeva, da bi Lugos znal izpeljati se
kaksen odmeven (ali pa celo bolje obiskan dogodek); ampak se mi zdi, da
bi to bilo dosti lazje, ce bi se vsi vi, ki se tukaj spuscate v
"teoretiziranje", raje udelezili kaksnega Lugosovega dogodka ali pa celo
pomagali kaksnega izpeljati!! Kje so casi, ko je bilo vec druzenja??

Debata, ki ste jo tukaj naceli se mi zdi primerna za nadaljevati mogoce
celo v zivo; in mogoce je BarCamp Ljubljana 17.1.
 idealna prilika, da na to poglavje nekdo zacne
"provokativno" predavanje/debato/okroglo mizo!

lp,
 Andraz

-- 
BOFH excuse #212:

Of course it doesn't work. We've performed a software upgrade.


signature.asc
Description: This is a digitally signed message part


smime.p7s
Description: S/MIME cryptographic signature
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Jure Koren
On Friday 09 of January 2009 17:31:05 Iztok Štotl wrote:
> Na podlagi tega dokumenta, pa bi se nato lahko začel raznovrstni
> aktivizem. Tu pridemo na vrsto mi fundamentalisti, le da bo treba
> brzdati militaristične pobude.

Ustanovite podjetje, ki bo kos povpraševanju države po odprtokodnih rešitvah.

Ki bo znalo integrirati vse, kar svetovna odprtokodna skupnost ponuja in 
izdelati specifične rešitve, ki jih naša državna uprava potrebuje.

Ko bo podjetje imelo pogodbo z državo, da ji zrihta odprto informacijsko 
infrastrukturo, se javim za službo.

lp,

-- 
Jure Koren, unix developer


signature.asc
Description: This is a digitally signed message part.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
> Lahko napišem še devetdeset tisoč pik - ker je razlogov še najmanj 
> toliko, kolikor je zaposlenih v tem javnem kolosu (3).

Torej vsi vemo, kako je stanje in glede na konkurenco (druge države)
verjetno niti ni katastrofalno - Slovenija ima najvišjo stopnjo uporabe
Firefoxa v Evropi ;) Nima smisla opisovati vseh anomalij, ki so prisotne
v informacijskih sistemih v javnih službah, to je popolnoma
neproduktivno početje - ne izboljša ničesar.

Sedanje stanje si relativno negativno oceno zasluži predvsem zato, da se
lahko začne korak naprej, da ne zaspimo na lovorikah ;)

Mislim da se je bolje usmeriti v svetle primere in iskati predloge, kako
izboljšati stvar. Nekdo, ki se na to spozna, bi moral po vzoru svetlega
Munchenskega zgleda spisati nekaj podobnega za Slovenske javne ustanove.

To bi bil en dober začetek.

Na podlagi tega dokumenta, pa bi se nato lahko začel raznovrstni
aktivizem. Tu pridemo na vrsto mi fundamentalisti, le da bo treba
brzdati militaristične pobude.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 16:11 +0100, Martin Vuk wrote:
> Pravna zaščita in aktivna politika je spet domena države. Pa smo spet
> pri neosveščenosti DU.

Me veseli, da se strinjava pri oceni situacije ...

> Resno me zanima, ali je v LUGOSU kakšen interes in voljla organizacije
> dogodkov namenjenih bolj splošni publiki, kot samim sebi?

Mislim da ni stvar v interesu in volji. Ne poznam toliko članstva
Lugosa, vendar se mi zdi, da gre za zahteven projekt, ki ne more zrasti
samo "v garaži", tudi če se tam lahko začne. Za tako stvar je potrebnega
nekaj denarja, dosti znanja in politična volja tistih, ki to rešitev
pripustijo ali pa tudi ne. 

Če se država res loti sprejemanja odprte kode v svoje sobane (ne le
zaradi pretveze, kot to počne sedaj), je to izredno zahtevno početje in
v začetku zahteva tudi finančni vložek. Po mojem pa je tako početje na
dolgi rok zelo profitabilno. Po letu 2012 v Munchnu ne bodo več rabili
vlagati v migracijske rešitve, ker bo osebje že navajeno novega sistema,
odpadel pa bo ogromen strošek licenc. A ima kdo kak link kake študije,
ki to zanesljivo prikaže ? Že po enostavni logiki mora tak sistem
omogočati ogromne prihranke za državno upravo, ko enkrat funkcionira,
vendar bi za to bilo potrebno pridobiti dokaze. Ker je Slovenija majhna
država, si lahko pri ogrodju pomagamo z Nemško rešitvijo, ker bi drugače
te analize preveč stale.

Kdo pa bi bil tisti, ki bi kaj takega spisal, pa ne vem ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Lahko napišem še devetdeset tisoč pik - ker je razlogov še najmanj 
> toliko, kolikor je zaposlenih v tem javnem kolosu (3).

Torej vsi vemo, kako je stanje in glede na konkurenco (druge države)
verjetno niti ni katastrofalno - Slovenija ima najvišjo stopnjo uporabe
Firefoxa v Evropi ;) Nima smisla opisovati vseh anomalij, ki so prisotne
v informacijskih sistemih v javnih službah, to je popolnoma
neproduktivno početje - ne izboljša ničesar.

Sedanje stanje si relativno negativno oceno zasluži predvsem zato, da se
lahko začne korak naprej, da ne zaspimo na lovorikah ;)

Mislim da se je bolje usmeriti v svetle primere in iskati predloge, kako
izboljšati stvar. Nekdo, ki se na to spozna, bi moral po vzoru svetlega
Munchenskega zgleda spisati nekaj podobnega za Slovenske javne ustanove.

To bi bil en dober začetek.

Na podlagi tega dokumenta, pa bi se nato lahko začel raznovrstni
aktivizem. Tu pridemo na vrsto mi fundamentalisti, le da bo treba
brzdati militaristične pobude.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Jože Klepec
In napačna je skoraj celotna smer te diskusije

Odgovorni so še kako seznanjeni z vsem. Vedo, da je sistem sam zase 
brezplačen. In tudi kam gre denar ter za kaj. Samo stvar je v tem, da si 
javna uprava, ki je povečini 30 ali več let za  zasebnim sektorjem, teh 
radikalnih potez ne upa ali ne more potegniti. Razlogov je obilo.  Da 
kar naštejem tiste poglavitne:
- Najprej, potrebno bi bilo prekvalificirati skoraj vse vzdrževalce 
(žal, stroški).
- Dalje, strojne opreme za prehod večinoma res ni potrebno menjati, ker 
Linux ni zahteven, se pa lahko spremeni njen način uporabe. Naletiš na 
upor/odpor dela zaposlenih, blokade, itd.. Torej zopet stroški.
- Še dalje, sledi menjava vseh uporabniških programov, ker večinoma v 
nepovrat propadejo vse DSP in OEM licence - zelo draga stvar. Kak hudo 
tečen politik bi lahko to kadarkoli potegnil iz naftalina in dregal 
oblast, češ kakšno zapravljanje (glej prejšnjo točko). Temu se v 
vojaškem žargonu reče kolateralna škoda. Za to potezo rabimo politike z 
jajci in ne politike brez pameti na oblasti (kjer so vsi, ki sedijo v 
parlamentu).
- Vrhovi oblasti in tudi njim globoko podrejeni v vseh vejah oblasti se 
bojijo (pre)velike transparence, ki s tem pride. Odprta koda je žal tudi 
transparentna in ne daje prostora za razne "hajslablc pod reklc" sisteme.
- Da ne omenjam prehodnega časa, ki bi zahteval prilagajanje 
uporabnikov. Torej hitra usposabljanja in zopet stroške, sploh pa kup 
možnosti za razne degradacije ali šikaniranja zamudnikov in še in še.

To je razlogov za deset minut pisanja.

Lahko napišem še devetdeset tisoč pik - ker je razlogov še najmanj 
toliko, kolikor je zaposlenih v tem javnem kolosu (3). Prav zato se 
stvar ne premakne, sploh pa zato, ker je od tega odvisna cela 
industrija. Poglejte si spletno stran Davčne uprave.

Glede tega, da imajo Linux v javni upravi Vietnamu in v Münchnu - imajo 
ga tudi mnoge afriške države, celo Nigerija, ki jo imamo manj v čislih 
zavoljo korupcije in škandalov. Poznam situacijo zelo dobro, sem 
ocenjeval spletne portale držav.

Jože
Martin Vuk pravi:
> Pa še to,
>
> Kaj za vraga dela COKS na področju izobraževanja, obveščanja in
> podpore odprti kodi v javni upravi?
> V ta namen so dobili kar zajeten kupček denarja.
>
> Martin
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>   


-- 
Knjiga je orodje za užitek in učenje, napiši jo!

A book is a tool for pleasure and learning, write it!

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Martin Vuk
Pa še to,

Kaj za vraga dela COKS na področju izobraževanja, obveščanja in
podpore odprti kodi v javni upravi?
V ta namen so dobili kar zajeten kupček denarja.

Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Martin Vuk
2009/1/9 Iztok Štotl :
>> Drug problem je pa v tem, da tudi če so podjetja sposobna in voljna
>> servisirati OK rešitve, uprava velikokrat nima interesa za to.
>
> Zato ker noče ustvarjati škode v svojih podjetjih. Ob tem, ko niso
> zavarovani standardi interopeabilnosti, delaš svojemu podjetju škodo, če
> privzemaš rešitve, ki na trgu nimajo dovolj mišic. Torej tudi vodstva
> niso kriva. Ravnajo racionalno. Tu jaz vidim največjo zmoto, ki je mnogi ne 
> vidijo.
Tu bi spet morala posredovati država, ki bi v imenu varovanja
konkurence in strateške neodvisnosti od posameznih ponudnikov,  morala
zahtevati in zagotavljati interoperabilnost in enake možnosti vsem
ponudnikom na trgu. Pa smo spet pri neosveščenosti DU.
>
>>  To jenpr. razlog, zakaj e-uprava nima podpore za Firefox in ostale
>> operacijske sisteme.
>
> Razlog je samo eden. In ta je, da jih nič ne zavezuje k
> interoperabilnosti. Ker jim ni treba, tega ne počnejo. Ker bi to tudi
> nekaj stalo, oz. predstavljalo dodaten strošek, je pač tako kot je. Vse
> to je posledica. Šele, ko vspostaviš primerne okoliščine, lahko rešitve
> odprte kode zaživijo. Brez pravne zaščite in aktivne politike ni nič,
> oziroma je tako kot je.
Pravna zaščita in aktivna politika je spet domena države. Pa smo spet
pri neosveščenosti DU.

Vprašanje je samo, kdo naj jih razsvetli  o:-). Z informiranjem
ključnih akterjev, z lobiranjem in s pritiskom od spodaj.
Problem je tudi v tem, kaj povedati tem ljudnm. Ali se pri nas kdo
resno ukvarja z ekonomskim, sociološkim, strateškim in kakšnim drugim
družboslovnim vidikom odprte kode?

Resno me zanima, ali je v LUGOSU kakšen interes in voljla organizacije
dogodkov namenjenih bolj splošni publiki, kot samim sebi?

LP Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Sami ste ugotovili, kakšna je situacija v DU. Odgovorni niso
> seznanjeni z odprtokodnimi rešitvami in njihovimi prednostmi.

Temu se reče informacijska nepismenost, glede na to, da živimo v letu
2009 in da odprtokodni istemi niso samo del marginale. Se strinjam.

> Delno je to posledica ponudbe. 

Delno je ponudba tudi posledica klavrnega povpraševanja v zgodovini in
tudi danes. Trg se bo vspostavil sam, ko bo dovolj povpraševanja. To je
osnovna logika ekonomije.

> Drug problem je pa v tem, da tudi če so podjetja sposobna in voljna
> servisirati OK rešitve, uprava velikokrat nima interesa za to.

Zato ker noče ustvarjati škode v svojih podjetjih. Ob tem, ko niso
zavarovani standardi interopeabilnosti, delaš svojemu podjetju škodo, če
privzemaš rešitve, ki na trgu nimajo dovolj mišic. Torej tudi vodstva
niso kriva. Ravnajo racionalno. Tu jaz vidim največjo zmoto, ki je mnogi
ne vidijo. 

>  To jenpr. razlog, zakaj e-uprava nima podpore za Firefox in ostale
> operacijske sisteme.

Razlog je samo eden. In ta je, da jih nič ne zavezuje k
interoperabilnosti. Ker jim ni treba, tega ne počnejo. Ker bi to tudi
nekaj stalo, oz. predstavljalo dodaten strošek, je pač tako kot je. Vse
to je posledica. Šele, ko vspostaviš primerne okoliščine, lahko rešitve
odprte kode zaživijo. Brez pravne zaščite in aktivne politike ni nič,
oziroma je tako kot je.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Martin Vuk
Živijo,

Sami ste ugotovili, kakšna je situacija v DU. Odgovorni niso
seznanjeni z odprtokodnimi rešitvami in njihovimi prednostmi.

Delno je to posledica ponudbe. Koliko podjetij v Sloveiji lahko
postavi in servisira It infrastrukturo temelječo na odprti kodi za DU?
Koliko podjetij lahko servisira prehod na OK rešitve?

Drug problem je pa v tem, da tudi če so podjetja sposobna in voljna
servisirati OK rešitve, uprava velikokrat nima interesa za to. To je
npr. razlog, zakaj e-uprava nima podpore za Firefox in ostale
operacijske sisteme.


Kako lahko to spremenimo? Na dveh frontah.

1. Izobraževanje in obveščanje vpletenih: uradnikov, politikov in novinarjev
2. pritisk podjetij na upravo, ki ponujajo OK rešitve

Pri prvi točki lahko Lugos veliko naredi, tako da namesto instal
festov, ki so namenjeni nam samim, organizira delavnice, okrogle mize,
tečaje za zgoraj omenjene ciljne skupine. To je po moje tudi eden od
ciljev COKSa.

Obveščanje je pa mogoče preko izjav, peticij, javnih pisem,
intervjujev poslanskih vprašanj ipd.
Ali ima Lugos voljo in ljudi, da bi kaj takega naredil? Sam gotovo ne,
če pa se povežemo še s kom drugim, pa bi bilo mogoče kaj narediti v
tej smeri.

LP Martin
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 12:46 +0100, Matej Kovacic wrote:
> Pozdrav,
> 
> > veliko stvari je boljših. Morda celo vse. In zakaj ga potem vsi 
> > uporabljajo? Zato, ker je podkupil celotno državno upravo, večino 
> > direktorjev privatnih firm? Ali zato, ker tako dobro dela na svoji 
> 
> Jaz mislim, da se sistemci pač prilagodijo okolju v katerem so. Morda je
> problem v šefih - če bi več zahtevali, bi se več naredilo. 

Šefi delajo kar je najbolj pametno. Ne uvajajo odprte kode, ker bi s tem
v svetu, ki ne podpira standardov zmanjšali svojo učinkovitost in to še
na svoje stroške, ker država sistemsko ne omogoča razmer, ki bi jim to
olajšale. 

Vse je tako kot je, zato ker premalo naredimo da bi bilo drugače. In to
enim ustreza, nam pa ne. 

Zelo v redu se mi zdi, da jim v Munchnu uspeva, da se ne da več skrivati
za argumenti, da je to sistemsko nemogoče izvesti. In tega so se lotili
leta 2001, ko je bil Linux res skoraj da le za v koruzo ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 12:31 +0100, Alan Orlič Belšak wrote:
> Preprosto je razpravljati o tem, kako je vse boljše kot M$.

TEmu se reče argument slamnatega moža:

http://en.wikipedia.org/wiki/Straw_man

... ne vem kako bi to prevedel v slovenščino ...

Noben ne govori o kvaliteti MS (o tem na LUGUS že vemo kaka je).
Govorimo o izrinjanju konkurence, ki se dogaja danes, tukaj, na vsakem
koraku. Tebi se recimo zdi glazbena želja, da nekdo hoče uporabljati
službeni mail na macu ??? Pa to ni nič čudnega, to je realnost, prisotna
okrog nas. Kaj šele nastane, če hočeš še kaj več. Salve posmeha in
nasvet, saj imate tam tiste razpise, kaj čakate ...

S tem ko skušaš debato prenesti na obrambo in pljuvanje mikrosoftovih
tehnologij samo odvračaš oči od bistva. To sploh ni predmet razprave.

>  In zakaj ga potem vsi 
> uporabljajo? Zato, ker je podkupil celotno državno upravo, večino 
> direktorjev privatnih firm? Ali zato, ker tako dobro dela na svoji 
> reklami? Ali je morda kaj tretjega?

Kot sem rekel, ne govorimo o tem ...

> Aja, pa če M$ tako dobro pokril javno upravo, se pravi, da morajo tudi 
> tam sistemci imeti narejen kakšen MSCE ali kaj podobnega, kar pomeni, da 
> niso totalno nesposobni.

Saj to govorim, da so tam tudi sposobni ljudje, ki so se prilagodili na
razmere, zakone, ki so slabi in to mora LUGOS jasno povedati.

> Skratka, ko bo razpis zunaj (če sem prav razumel, še ni), se lahko 
> naprej pogovarjamo in razglabljamo.

Sam razpis in pozivanje na razpis je poskus speljati Lugos na led, da se
ne pogovarja o tem, kar je res relevantno. Vsak, ki dela v javnem
sektorju lahko vsak dan vidi, da standardi niso zagotovljeni in je tak
javni razpis in enaki pogoji pred zakonom le farsa. Morda tudi finančno
škodljiv za tistega, ki se odloči za odprto kodo, ker ga s standardi
onemogočijo drugi, s katerimi mora po zaknu sodelovati. Recimo, da mora
v službi tudi brati mail  ... da ne govorimo o resnejših zadevah.

Zato se mi zdi nujno, da povemo, da trenutne razmere le navidezno
podpirajo interoperabilnost. Slovenska direktiva o odprti kodi je
trenutno le trojanski konj, ki daje videz odprtosti, realno pa je v
bistvu ni.

Lugos mora zahtevati aktivno zagotavljanje interoperabilnosti s strani
države. Z jasnimi roki, cilji in obvezami.

> Pa še vedno velja ponudba, če bi kdo rad o tem kaj pisal ..

Do marca sem pečen, ker imam en velik izpit ... če ga naredim, pa seveda
kaj tudi napišem, vendar se mi zdi, da bi to morali napraviti poklicani.
To je tisti, katerih mnenj ne bodo mogli diskreditirati zaradi formalne
strokovne nepodkovanosti.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Matej Kovacic
Pozdrav,

> veliko stvari je boljših. Morda celo vse. In zakaj ga potem vsi 
> uporabljajo? Zato, ker je podkupil celotno državno upravo, večino 
> direktorjev privatnih firm? Ali zato, ker tako dobro dela na svoji 

Jaz mislim, da se sistemci pač prilagodijo okolju v katerem so. Morda je
problem v šefih - če bi več zahtevali, bi se več naredilo. Vsekakor pa
bi se sistemci morali zavedati, da je njihova naloga da nudijo storitve,
ne pa da določajo standarde!

So le izvajalci in ne usmerjevalci.

Definitivno je pa problem v izobraževalnem sistemu. Ker sam učim na
fakulteti to lahko potrdim iz lastnih izkušenj:

http://matej.owca.info/odprta_koda_seminar/ (glej zadnji odstavek).

lp, M.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Alan Orlič Belšak
Preprosto je razpravljati o tem, kako je vse boljše kot M$. Res je, 
veliko stvari je boljših. Morda celo vse. In zakaj ga potem vsi 
uporabljajo? Zato, ker je podkupil celotno državno upravo, večino 
direktorjev privatnih firm? Ali zato, ker tako dobro dela na svoji 
reklami? Ali je morda kaj tretjega?

Aja, pa če M$ tako dobro pokril javno upravo, se pravi, da morajo tudi 
tam sistemci imeti narejen kakšen MSCE ali kaj podobnega, kar pomeni, da 
niso totalno nesposobni. In poznam kar nekaj ljudi, ki so šli v javno 
upravo ne zaradi svoje nesposobnosti, ampak zaradi tega, ker so hoteli 
imeti urejen in normalen delovnik, pa čeprav za nižjo plačo.

Skratka, ko bo razpis zunaj (če sem prav razumel, še ni), se lahko 
naprej pogovarjamo in razglabljamo. Morda se bo pa vse skupaj vseeno 
splačalo.

Pa še vedno velja ponudba, če bi kdo rad o tem kaj pisal ..

Alan

Iztok Štotl pravi:
>> Se strinjam - gre za glasbene želje, čeprav ima ta uradnik neke
>> konkretne razloge zakaj hoče uporabljat Maca, pa pustimo to.
>> 
>
> Mislim da se s tem nikakor ne moreš strinjati. S tem se morda strinja
> precejšnje število ljudi v javni upravi, vendar je tako razmišljanje
> zelo problematično.
>
> Vsaj na Lugosu moramo podprti reveža, ki hoče uporabljati nek drugi os
> za branje službenega maila ... in takoj povedati tistim, ki njegovo
> željo označujejo za glazbeno, kaj jim gre.
>
> Ta njegova želja je legitimna. Če so že vsi drugi taki osli, da mu tega
> ne privoščijo, pa je mislim da Lugos zadnji, ki bi smel podpirati tako
> razmišljanje ... 
>
> Pa četudi gre za Mac OS ... je vsaj Unix ;) ... pa tudi Leopard, taka
> fina zverinica ...
>
> I.
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Si ze kdaj slisal za sreco ali zegn po domace? Vecino zgodb o uspehu vsebuje
> veliko mero srece... Day-D, Britney Spears...

Definitivno, se strinjam s tabo, vendar bi Kozmos bolj slabo vrgel svoje
kladivo brez dobrega treninga ... brez sreče pa verjetno tudi ne bi imel
zlata.

A naj tvoj post razumem tako, da si na Lugosu omislimo nekaj takega:

http://www.youtube.com/watch?v=G1Y1nwbNMLU&feature=related

... in vplivamo še na faktor sreče ;))

Ne vem če mamo za to denar v blagajni ... morda pa investicija ne bi
bila tako draga ...

Ti bobenčki pa tudi ne stanejo ne vem kako velik denar ... :=)

Iztok 

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Matej Kovacic :

> Preberi kaj sem napisal. Ni problem okolje dr?avne uprave - problem je
> okolje, kjer se v dr?avni upravi (ali podjetju) "zaredijo" nesposobni
> sistemci, ki z lenobo zavirajo napredek.

Ah daj no... sistemc niti ne more niti ni zmozen vplivati na karkoli v taksnem
sistemu. Sploh pa to ni njegova naloga. Druga stvar je pa to, da v 
javni upravi
nikoli ne bo dobrih sistemcev, ker so sistemizirane place tam za njih mnogo
prenizke...
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Preberi kaj sem napisal. Ni problem okolje državne uprave - problem je
> okolje, kjer se v državni upravi (ali podjetju) "zaredijo" nesposobni
> sistemci, ki z lenobo zavirajo napredek.

Tvoje komentarje berem natančno.

Ravno zato pravim. Lugos mora povedati, kaj počnemo narobe. Da imamo
trenutno v tej državi slabo direktivo interoperabilnosti in direktivo
odprte kode, da se nato dogaja to kar se ...

Strenutno stanje je navadno stvar okoliščin, ki ljudi sili v to, da se
prilagodijo. Niso vsi, ki gredo v javno upravo pokvarjenci. Prilagodijo
se na razmere, na okoliščine in zakone, ki vladajo okoli njih.

In naša uprava se je prilagodila na napačno strategijo oz. napačno
vodenje.

To je rezultat, ne pa osnova. Če želiš spremeniti rezultat, moraš
zamenjati strategijo. Tega Lugos ne more, lahko pa pove, kako bi moralo
biti.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Se strinjam - gre za glasbene želje, čeprav ima ta uradnik neke
> konkretne razloge zakaj hoče uporabljat Maca, pa pustimo to.

Mislim da se s tem nikakor ne moreš strinjati. S tem se morda strinja
precejšnje število ljudi v javni upravi, vendar je tako razmišljanje
zelo problematično.

Vsaj na Lugosu moramo podprti reveža, ki hoče uporabljati nek drugi os
za branje službenega maila ... in takoj povedati tistim, ki njegovo
željo označujejo za glazbeno, kaj jim gre.

Ta njegova želja je legitimna. Če so že vsi drugi taki osli, da mu tega
ne privoščijo, pa je mislim da Lugos zadnji, ki bi smel podpirati tako
razmišljanje ... 

Pa četudi gre za Mac OS ... je vsaj Unix ;) ... pa tudi Leopard, taka
fina zverinica ...

I.

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Matej Kovacic
Pozdrav,

>> V takem okolju pričakovati kakšne spremembe ali napredek (ne nujno v
>> smeri Linuxa) je pa žal - iluzorno.
> 
> Ravno tako razmišljanje je napačno. Če pogledaš nemce, vidiš da se tudi
> v javni upravi da.
> 
> Ne da je iluzorno, potrebno se je vprašati, kaj delamo narobe ?
> 
> ČE lahko nemci, zakaj nam ne uspeva in kaj moramo spremeniti ? 


Preberi kaj sem napisal. Ni problem okolje državne uprave - problem je
okolje, kjer se v državni upravi (ali podjetju) "zaredijo" nesposobni
sistemci, ki z lenobo zavirajo napredek.

lp, M.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Iztok ?totl :

>> V takem okolju pri?akovati kak?ne spremembe ali napredek (ne nujno v
>> smeri Linuxa) je pa ?al - iluzorno.
>
> Ravno tako razmi?ljanje je napa?no. ?e pogleda? nemce, vidi? da se tudi
> v javni upravi da.
>
> Ne da je iluzorno, potrebno se je vpra?ati, kaj delamo narobe ?
>
> ?E lahko nemci, zakaj nam ne uspeva in kaj moramo spremeniti ?
>
> Morda bo dovolj le posnemati ...

Si ze kdaj slisal za sreco ali zegn po domace? Vecino zgodb o uspehu vsebuje
veliko mero srece... Day-D, Britney Spears...

Mi smo svojo ze izkoristili s 7-dnevno vojno ;)
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> V takem okolju pričakovati kakšne spremembe ali napredek (ne nujno v
> smeri Linuxa) je pa žal - iluzorno.

Ravno tako razmišljanje je napačno. Če pogledaš nemce, vidiš da se tudi
v javni upravi da.

Ne da je iluzorno, potrebno se je vprašati, kaj delamo narobe ?

ČE lahko nemci, zakaj nam ne uspeva in kaj moramo spremeniti ? 

Morda bo dovolj le posnemati ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
Kar pa se tiče mojega pogleda na usmeritve države o odprti kodi, pa bi
zagovarjal nekaj takega:

Nujno se moramo kot društvo izreči o dosedanji direktivi o odprti kodi.
Na zadnje sem bil rahlo pregrob, kar je morda tudi kdo narobe razumel,
za kar se dotičnim opravičujem.

Tekst bi moral biti nekako takle:

Dosedanja direktiva o odprti kodi je napravila veliko dobrega. SLovenci
smo z njeno pomočjo napravil velik korak k slovenjenju odprte kode,
kakor tudi na področju popularizacije odprte kode v Sloveniji. Ob vse
večji informatizaciji družbe pa to ni več dovolj in je taka ohlapna
obveza premalo, da bi zaščitila interes odprte družbe (sem spada tudi
odprta koda) in tudi interes davkoplačevalcev.

Zato bo potrebno uvesti aktivno politiko interoperabilnosti, ki bo
branila slovensko informacijsko družbo pred monopoli in sprejemanjem
zaprtih rešitev temelječih na izrivanju.



... nato sledijo konkretne številke in izračuni ... ali pa vsaj primeri
iz uspešnih držav.

Nato je treba jasno ponazoriti - s številkami - ocitne izgube, ki jih
zaradi take politike, kot jo imamo zdaj ustvarjamo.

To bi bil nek okvir.

Nujno pa se mi zdi, da se dosedanjo strategijo, ki je odigrala zelo
pozitivno vlogo, zavrže, ker trenutno le daje potuho državi, da se na
tem področju trudi, kar pa se v bistvu ne. To je preživeto in daje take
rezultate kot jih. Vsaj ne dovolj dobrih, če gledamo, kaj delajo svetle
zvezde.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Matej Kovacic
Pozdrav,

> Ne pretiravaj ... glasbene želje enega uradnika ... poleg tega bi lahko 
> mirno dal gor Parallelse in noben ne bi imel težav.

Se strinjam - gre za glasbene želje, čeprav ima ta uradnik neke
konkretne razloge zakaj hoče uporabljat Maca, pa pustimo to.

Problem ni v glasbenih željah.

Problem je v tem, da so v državni upravi zaposleni sistemci, ki ne
spremljajo novosti na svojem področju - ki svojega področja *ne poznajo*.

Drugače povedano - IT strokovnjak, ki ne pozna svojega področja in
novosti na svojem področju (in se tudi ni pripravljen izobraževati v tej
smeri) je po mojem mnenju nesposoben in zrel za "odstrel".

O tem govorim.

V takem okolju pričakovati kakšne spremembe ali napredek (ne nujno v
smeri Linuxa) je pa žal - iluzorno.

lp, M.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl

> Hoce povedati to, da je imel ta lipe glazbeno zeljo, ker je bil pac na 
> polozaju,
> ki mu je to omogocal. Takih reci v velikih "firmah" ne mores prepreciti... pri
> nas ima sef tudi najboljsi monitor na svetu gleda pa vanj ene par ur na teden,
> drugace ga pa itak nikoli ni v pisarni.

Se spet ne strinjam s tabo.

Res je, da obstaja en kup zagovednih šefov, ki si kar nekaj zmišljujejo,
brez ocene stroškov in vpogleda v to kaj je za to potrebno. To poznamo
vsi.

Vendar v tem primeru ne gre za to. Če si podrobneje pogledaš, kaj je
Alan označil kot glazbeno željo.

Kot glazbeno željo je označil željo javnega uslužbenca, da za svoj
računalnik v redni službi uporabi MacOS in da z njim bere službeni
mail ... 

In nekdo temu potem reče glazbena želja ... Meni ob tem gre na bruhanje.
Ker imam v službi polno takih, ki to mojo racionalno in ustrezno željo
označijo za glazbeno ... s posmehom ...

Prav v tem je bistvo problema.

In ta človek sploh ni izrazil želje, da bi recimo na MacOS-u ali pa
Linuxu, kar nam je bliže, ustvarjal obrazce za dokumente, ki bi jih po
nekih odprtih protokolih pošiljal svoji sosednji upravni enoti ...

Koliko bi bilo še takrat smeha ... med butalci recimo ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Iztok ?totl :

> On Fri, 2009-01-09 at 11:22 +0100, Alan Orli? Bel?ak wrote:
>> Saj je vseeno, gre za glasbene ?elje.
>
> A temu ti pravi? argument ? Ali ho?e? s tem le povedati, da te
> konstruktivna debata ne zanima ...

Hoce povedati to, da je imel ta lipe glazbeno zeljo, ker je bil pac na 
polozaju,
ki mu je to omogocal. Takih reci v velikih "firmah" ne mores prepreciti... pri
nas ima sef tudi najboljsi monitor na svetu gleda pa vanj ene par ur na teden,
drugace ga pa itak nikoli ni v pisarni.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 11:22 +0100, Alan Orlič Belšak wrote:
> Saj je vseeno, gre za glasbene želje.

A temu ti praviš argument ? Ali hočeš s tem le povedati, da te
konstruktivna debata ne zanima ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 11:10 +0100, Blaz Podrzaj wrote:

> O tem si pisal ze mesec nazaj in sem ti napisal nazaj, da strategije ne mores
> uzakoniti! 

Lahko pa uzakoniš neko strateško, realno pot, recimo ji pot
inetoperabilnosti. Uzakoniš jo v obliki realnih projektov, ki omogočajo
inteoperabilnost, ki jo potem z zakoni ščitiš.

Mislim da se lahko vsaj na teoretični ravni strinjš, da je to možno.

Jaz menim, da je to to:
http://osor.eu/case_studies/declaration-of-independence-the-limux-project-in-munich

Ta dokument + ziljone pravilnikov in jasnih obvez, beri aktivne
politike, ki je namenjena zmanjševanju stroškov, povečevanju agilnosti
in konkurenčnosti programskih rešitev v javni upravi. 

> S stalisca "vztrajnosti" bi bilo to res najbolje ampak to ne gre
> tako. Lahko se napise pismo o nameri oziroma se bolje pogodbo, ki bo 
> zavezujoca in bo imela rok trajanja recimo 10 let. To je pa tudi vse kar se 
> da 
> narediti.

Morda je to vse, pa to nikakor ni malo !! TO so nemci napravili leta
2001 in leta 2012 bodo imeli vse računalnike na OO in 80% klientov bo
furalo LiMux. To se mi zdi ogromna stvar in sem navdušen. Strinjam se s
tabo in tako je bilo tudi pri nemcih, da je do tega bilo potrebno dosti
dela in 11 let !! To ni eostavna reč in zahteva dosti dela.

>  To je pa spet zoprna rec, ker za pogodbo rabis dva. Kdo bosta torej ta 
> dva? Najraje koalicija in opozicija. Amapk to moras spet omejiti na trenutno 
> koalicijo in
> trenutno opozicijo. Pa smo spet tam... samo upamo lahko da bo trenutna
> koalicija zdrzala vsaj en mandat.

To nas v bistvu niti ne tako zanima. Pomembno je mnenje, ki ga oddamo od
sebe. Ni v naši moči da vodimo državo, to je prepotentno. Lahko pa mi,
kot interesna skupnost povemo neko kompetentno mnenje, to pa je v naši
moči in skoraj mislim da že tudi dolžnost.

> Kaj mislis s tem "sredstva"? Sredstva kot pojem za doseganje cilja ali 
> konkretno denar? Ce mislis na denar, ki ga omenjas v naslednjem stavku, ga je 
> vedno
> zadosti.

MIslim seveda na sredstva kot pojem za doseganje cilja ;)

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Alan Orlič Belšak
Saj je vseeno, gre za glasbene želje.

LP, Alan

Iztok Štotl pravi:
> On Fri, 2009-01-09 at 10:52 +0100, Alan Orlič Belšak wrote:
>   
>> Ne pretiravaj ... glasbene želje enega uradnika ... poleg tega bi lahko 
>> mirno dal gor Parallelse in noben ne bi imel težav.
>> 
>
> PArallelsi niso zaston, prav tako ni zastonj licenca windowsov, ki
> tečejo na parallelsih ...
>
> Parallelsi so tako s stališča stroškov najverjetneje popolna brca v
> temu ..
>
> Mora raje VirtualBox, pa vendar še vedno ostaneš z vso ceno programske
> opreme za windowse, vzključno z njimi 
>
> I.
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 10:52 +0100, Alan Orlič Belšak wrote:
> Ne pretiravaj ... glasbene želje enega uradnika ... poleg tega bi lahko 
> mirno dal gor Parallelse in noben ne bi imel težav.

PArallelsi niso zaston, prav tako ni zastonj licenca windowsov, ki
tečejo na parallelsih ...

Parallelsi so tako s stališča stroškov najverjetneje popolna brca v
temu ..

Mora raje VirtualBox, pa vendar še vedno ostaneš z vso ceno programske
opreme za windowse, vzključno z njimi 

I.

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
To je pa najslabsa mozna resitev! Kupis Mac-a, ki je ze tako ali tako 2,5x
drazji od PC-a, potem pa kupis se Windowse, da jih laufas v virtualcu. 
To je pa
Sentviski predor na kubik!

lp,B

Quoting Alan Orli? Bel?ak :

> Ne pretiravaj ... glasbene ?elje enega uradnika ... poleg tega bi lahko
> mirno dal gor Parallelse in noben ne bi imel te?av.
>
> Alan
>
> Matej Kovacic pravi:
>> Takole je.
>>
>> Ena firma izdeluje ?evlje in ho?e modernizirat proizvodnjo. Zato kupi
>> nove stroje, zaposlene pa po?lje na izobra?evanje za delo z novimi stroji.
>>
>> Mislite, da bo ?ef toleriral zaposlene, ki se bodo prito?evali, da z
>> novimi stroji pa ne bodo delali? ?e no?ejo, imajo v kadrovski slu?bi na
>> voljo knji?ico, pa zdravo.
>>
>>
>> Drug problem pa je izku?nja kolega, ki je visok uradnik v dr?avni upravi
>> in je hotel uporabljati Mac OSX - sistemci so mu rekli, da to ni mogo?e,
>> ker dr?avna uprava za branje e-po?te uporablja Lotus Notes, ki pa je na
>> voljo samo za Windowse.
>>
>> Tipi sploh vedeli niso, da se da Lotus Notes Client za Windows poganjati
>> preko Wine (Darwine) oz., da obstaja tudi verzija za Linux in MAC OS!
>>
>> Takim "sistemcem" bi jaz pokazal rde? karton.
>>
>> lp, M.
>> ___
>> lugos-list mailing list
>> lugos-list@lugos.si
>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Iztok ?totl :

> MIslim da je to treba re?iti sistemsko. Uzakoniti je treba "strategic
> independence from software suppliers". Ko je to enkrat uzakonjeno, se ne
> more pojaviti nekdo in re?i, "jaz pa ne morem povezati tega prenosnika z
> Lotus Notes-om v centralni aplikaciji". Aha ... "daj prosim te napi?o to
> izjavo na papir" in ga enostavno prijavi? na in?pekcijo.

O tem si pisal ze mesec nazaj in sem ti napisal nazaj, da strategije ne mores
uzakoniti! S stalisca "vztrajnosti" bi bilo to res najbolje ampak to ne gre
tako. Lahko se napise pismo o nameri oziroma se bolje pogodbo, ki bo 
zavezujoca
in bo imela rok trajanja recimo 10 let. To je pa tudi vse kar se da 
narediti. To
je pa spet zoprna rec, ker za pogodbo rabis dva. Kdo bosta torej ta 
dva? Najraje
koalicija in opozicija. Amapk to moras spet omejiti na trenutno koalicijo in
trenutno opozicijo. Pa smo spet tam... samo upamo lahko da bo trenutna
koalicija zdrzala vsaj en mandat.

> ?E je volja, so tudi sredstva. Trenutno volje ni dovolj in se zato po
> nepotrebnem zapravlja moj davkopla?evalski denar, ki ga ne zaslu?im na
> lahek na?in.

Kaj mislis s tem "sredstva"? Sredstva kot pojem za doseganje cilja ali 
konkretno
  denar? Ce mislis na denar, ki ga omenjas v naslednjem stavku, ga je vedno
zadosti.

lp,B
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Alan Orlič Belšak
Ne pretiravaj ... glasbene želje enega uradnika ... poleg tega bi lahko 
mirno dal gor Parallelse in noben ne bi imel težav.

Alan

Matej Kovacic pravi:
> Takole je.
>
> Ena firma izdeluje čevlje in hoče modernizirat proizvodnjo. Zato kupi
> nove stroje, zaposlene pa pošlje na izobraževanje za delo z novimi stroji.
>
> Mislite, da bo šef toleriral zaposlene, ki se bodo pritoževali, da z
> novimi stroji pa ne bodo delali? Če nočejo, imajo v kadrovski službi na
> voljo knjižico, pa zdravo.
>
>
> Drug problem pa je izkušnja kolega, ki je visok uradnik v državni upravi
> in je hotel uporabljati Mac OSX - sistemci so mu rekli, da to ni mogoče,
> ker državna uprava za branje e-pošte uporablja Lotus Notes, ki pa je na
> voljo samo za Windowse.
>
> Tipi sploh vedeli niso, da se da Lotus Notes Client za Windows poganjati
> preko Wine (Darwine) oz., da obstaja tudi verzija za Linux in MAC OS!
>
> Takim "sistemcem" bi jaz pokazal rdeč karton.
>
> lp, M.
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>   
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Matej Kovacic :

> Takole je.
>
> Ena firma izdeluje ?evlje in ho?e modernizirat proizvodnjo. Zato kupi
> nove stroje, zaposlene pa po?lje na izobra?evanje za delo z novimi stroji.
>
> Mislite, da bo ?ef toleriral zaposlene, ki se bodo prito?evali, da z
> novimi stroji pa ne bodo delali? ?e no?ejo, imajo v kadrovski slu?bi na
> voljo knji?ico, pa zdravo.

Javna uprava je taksan firma, kjer se ne da NIKOGAR odpustiti! Za
"problematicnega" delavca je enostavno lazje sistemizirati novo delovno mesto
"strokovnjak za gledanje v luft" na prejsnje delovno mesto pa zaposliti novege
in upati, da tudi ta ne bo postal "problematicen".

Naj mi nekdo pove kdaj so nazadnje v javni upravi koga odpustili??? 
Razen seveda
funkcionarjev, ki pa so itak postavljeni s strani politicne opcije 
(vsaj do zdaj
je bilo tako)...

Ena resnicna zgodba je sla takole nekako... na nekem inspektoratu so v neki
enoti zaposlili delavca s poskusno dobo pol leta. Sefica te enote je ze po
mesecu dni zacela jamrat kadrovski tega inspektorata, da s tem delavcem 
ni nic,
da nic ne naredi, in da je oh in sploh cisto za odstrel. Pa je 
kadrovnica rekla
sefici te enote, da z jamranjem ne bo nic, da naj kar crno na belo napise
razloge na podlagi katererih bo ocena tega delavca negativna in se mu pogodba
ne bo podaljsala. In kaj se je zgodilo? Po pol leta je ta delavec za 
svoje delo
v poskusnem obdobju dobil oceno odlicno in morali so mu dati novo pogodbo za
nedolocen cas!!! Zakaj je dobil oceno odlicno??? Zato ker sefica ni spisala
predloga za negativno oceno, ker bi to za sabo potegnilo same komplikacije -
ponovitev razpisa, tono papirologije, se kaksno tozbo tega delavca in podobno.

Dokler na MJU ne bo funkcionarja tipa Sorsak, ki bo sposoben brcati vsaj en
mandat, ne bo prave strategije in ne bomo imeli sogovornika...

lp,B
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
> Mislite, da bo šef toleriral zaposlene, ki se bodo pritoževali, da z
> novimi stroji pa ne bodo delali? Če nočejo, imajo v kadrovski službi na
> voljo knjižico, pa zdravo.

Tako enostavno je to, se strinjam s tabo. Problem je v šefu. Vsako
njegovo izgovarjanje pa je prazno.

> Tipi sploh vedeli niso, da se da Lotus Notes Client za Windows poganjati
> preko Wine (Darwine) oz., da obstaja tudi verzija za Linux in MAC OS!
> 
> Takim "sistemcem" bi jaz pokazal rdeč karton.

MIslim da je to treba rešiti sistemsko. Uzakoniti je treba "strategic
independence from software suppliers". Ko je to enkrat uzakonjeno, se ne
more pojaviti nekdo in reči, "jaz pa ne morem povezati tega prenosnika z
Lotus Notes-om v centralni aplikaciji". Aha ... "daj prosim te napišo to
izjavo na papir" in ga enostavno prijaviš na inšpekcijo. 

Če pa ima država resno strategijo interoperabilnosti, ne samo neko
neobvezno izjavo o zavezanosti odprtim standardom (ki je po mojem
škodljiva in služi le za krinko, ker daje vtis, kot da je ta uprava res
odprta za odprto kodo in standarde, pa v bistvu ni), ti tak človek lahko
odgovori z:

1. sicer to danes še ni možno, bo pa po naših načrtih možno leta 2012
(to je zapisano v zakonskem aktu ali nekem ne vem kakem pravilniku !),
ker delamo na tem, smo resno zavezani interoperabilnosti in imamo jasne
načrte za izvedbo tega. Ti načrti niso samo deklaracije, so zavezujoči
tudi za nas in nas lahko prijavite na inšekcijo, če ne bo tako.

2. trenutno je to verjetno že možno, prosim te, da se obrneš na naš urad
za interoperabilnost, ki se trudi s pospeševanjem teh rešitev, mislim da
smo ravno končali razpis za orodje, ki bo to omogočalo. Naša država s
svojimi razpisi (beri denarjem) podpira razvoj interoperabilnosti, ki e
prvi pogoj, da sploh lahko zaživijo standardi.

ČE je volja, so tudi sredstva. Trenutno volje ni dovolj in se zato po
nepotrebnem zapravlja moj davkoplačevalski denar, ki ga ne zaslužim na
lahek način.

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Matej Kovacic
Takole je.

Ena firma izdeluje čevlje in hoče modernizirat proizvodnjo. Zato kupi
nove stroje, zaposlene pa pošlje na izobraževanje za delo z novimi stroji.

Mislite, da bo šef toleriral zaposlene, ki se bodo pritoževali, da z
novimi stroji pa ne bodo delali? Če nočejo, imajo v kadrovski službi na
voljo knjižico, pa zdravo.


Drug problem pa je izkušnja kolega, ki je visok uradnik v državni upravi
in je hotel uporabljati Mac OSX - sistemci so mu rekli, da to ni mogoče,
ker državna uprava za branje e-pošte uporablja Lotus Notes, ki pa je na
voljo samo za Windowse.

Tipi sploh vedeli niso, da se da Lotus Notes Client za Windows poganjati
preko Wine (Darwine) oz., da obstaja tudi verzija za Linux in MAC OS!

Takim "sistemcem" bi jaz pokazal rdeč karton.

lp, M.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-09 Прати разговор Iztok Štotl
On Fri, 2009-01-09 at 01:01 +0100, Liquider wrote:
> Kresal, Pahor, Golobič niso računalnikarji.
> 
> Mar ne more nihče napisat spletne peticije, ki nas je nato podpiše
> fizičnih in pravnih oseb, s komentarji, in se nato ta povsem
> neformalno pošlje na omenjene tri naslove? Kaj pa bi mi sploh radi?
> 
> Lahko se tudi samo pogovarjamo -- vedno znova.

TOčno tako in ta peticija mora biti kvalitetna, s številkami in na
visoki strokovni ravni ... če bi jaz to vedel napisati, bi to že storil.
To mora napraviti en ki se na to spozna, drugače ga nasprotna stvar
takoj diskvalificira.

Najprej je potrebno napraviti tak jasen program:

http://osor.eu/case_studies/declaration-of-independence-the-limux-project-in-munich

.. ali nekaj podbnega recimo za nekaj ministerstev, ali kako večje
mesto .. opremljeno s številkami in končnimi cenami za večino rešitev.

Nato pa jasno zastaviti cilj, tako kot so to napravili v Munchnu.

MIslim da ni problem v peticiji, problem je v tekstu peticije, ki ne sme
biti le "Linux je super, dajmo it vsi na Linux".

In ko bomo enkrat imeli dober tekst, v katerem bo vsakemu jasno, da je
opensource na dolgi rok cenejša, boljša, preglednejša in učinkovitejša
rešitev, potem pa jim je treba le to tiščati pod nos. Na vsakem koraku.

Ob komentarjih v tej niti je kar nekaj komentatorjev navajalo tudi
argumente proti in še več tudi za ... vendar vse na pamet.

Zato pa na koncu vse zvodeni ... in nas prinesejo okoli z neko splolšno
deklaracijo o kao odprtosti z GNU v javni opravi. "Kaj se sploh
prepirate, saj smo odprti za OpenSource ?" ... pa smo res, tudi v
praksi ?

Iztok



___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Iztok Štotl
On Thu, 2009-01-08 at 23:40 +0100, Mojca Miklavec wrote:
> 2009/1/8 Iztok Štotl:
> >
> > Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
> > source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
> 
> [off-topic]
> 
> Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
> fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
> računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.

Pa še vedno ni odgovora na moje osnovno vprašanje:

Zakaj misliš da je tam tako, pri nas pa ne ?

Po mojem moramo najprej odgovoriti na to vprašanje, da lahko potem
povemo, kaj moramo spremeniti.

Iztok

p.s.: nočem odgovora, da so oni taki in taki cari, pri nas pa so itak
vsi pokvarjeni in neumni, kar seveda ni res ... nekaj delamo narobe, kaj
je to ?

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Liquider
Kresal, Pahor, Golobič niso računalnikarji.

Mar ne more nihče napisat spletne peticije , ki
nas je nato podpiše fizičnih in pravnih oseb, s komentarji, in se nato ta
povsem neformalno pošlje na omenjene tri naslove? Kaj pa bi mi sploh radi?

Lahko se tudi samo pogovarjamo -- vedno znova.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Mojca Miklavec
2009/1/8 Iztok Štotl:
>
> Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
> source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?

[off-topic]

Premalo poznam razmere v upravi, lahko pa povem, da imaš na obeh
fakultetah za računalništvo, ki letno sproducirata nekaj sto
računalničarjev, hude probleme, če želiš delati z Okni.

Na eni od obeh univerz celo obstaja izolirnica, kjer je 20
računalnikov z Okni, na katerih se dnevno naloži nov image (da se
virusi in podobna krama ne bi preveč razširjali). Na fakulteti druge
univerze menda Oken sploh ni.

Na nekaj sto ostalih masinah tece SuSE, in v eni racunalnici se malo
manj kot sto Sun-ov.

Skratka: v Monakovem tudi "vzgajajo" kader za vse tisto, kar ostali
omenjate, da je dobro izpeljano v Bavarski prestolnici.



Zelo zanimivo bi bilo, ce bi lahko kdaj pripravili kaksen prispevek za
preverjeno ali polnocni klub in na ta nacin osvestili sirso javnost,
da obstaja se kaksna alternativa kupovanju office-a na kredit (ja,
tudi take poznam).

Mojca
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Iztok Štotl
> Kdaj bo sel pa Uradnik Joze na golf?? Ne se hecat! Partija golfa ne more
> odpasti zaradi tega, ker obstaja neka varianta, da bi se javna uprava
> optimizirala.

Tako vrste pisanje ni niti malo produktivno.

Dejstvo je, da je resno, ne le "deklarativno" uvajanje odprte kode v
javna podjetja zahtevno (včasih na kratki rok tudi dražje). Če se človek
zave te enostavne točke, je debata dosti lažja, za obe strani. Torej, v
javni upravi ne sedijo idioti, temveč problem, ki se ga lotevajo je
zahteven !! Tudi meni se zdi, da imajo s tem kar dosti težav.

Torej. Stvar se seveda da izvesti, vendar se je tega treba lotiti na
pravi način. Opisi v stilu "MS Office zamenjaš z OO" in Ubuntu je v
osnovi lep in podobno niso resni. 

ČE se vrnemo k temu zakaj se je ta nit sploh začela. K produktivni in
resni pobudi za resne ustanove (ne hobi program).

Predlagam da se za osnovo uporabi tale dokument:

http://osor.eu/case_studies/declaration-of-independence-the-limux-project-in-munich

.. in da na tej osnovi tisti, ki se na to spoznajo ustvarijo podobno
shemo ...

A pozna kdo boljšo osnovo ?

ČE jaz prav razumem tak koncept, postane država skrbnik standardov in ne
razpisuje razpisov le za gotove rešitve, temveč skrbi za in aktivno
podpira standarde in razpisuje razpise za rešitve, ki sploh omogočajo
interoperabilnost, kot je recimo tale :

---
The Wollmux plugin
The Wollmux application is a critical piece in the migration puzzle, and
perhaps its most widely acclaimed success so far. Running as a plugin
for OpenOffice, Wollmux provides the city's employees with personalised
templates and forms. It includes numerous usability features and
plausibility checks. For administrators, Wollmux offers a centralised
and comfortable way of providing and maintaining templates.


Več podrobnosti na strani, ki sem jo predložil. 

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Blaz Podrzaj
Se enkrat in verjetno zadnjic ;)

Bisvena je strategija razvoja in optimizacije javne uprave. Ce bo strategija
prava bodo projekti dobri in bodo razpisi sami od sebe posrkali tudi 
vse kar je
dobrega pri odprti kodi.

Ce te strategije ni, oziroma obstaja nek papir izpred treh vlad za katerega
nihce vec ne ve poleg tega pa niti ni obvezujoc, potem bomo imeli pa 1000
projektov po 1,7 EUR in se bomo tepli zato, da bomo dobili 13 projektov in
pobasali 22,1 EUR, na svojo spletno stran pa napisali kot referenco, da nam je
ratalo v javno upravo montirati en Linux streznik, ki poganja logiko rezalnika
za papir pri Jozici v racunovodstvu ministrstva za bliznjevzhodno
problematiko...

SFSN,

B
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Miha :

> Tako da... Ce se koga slism da ni izvedljivo

Izvedljivo je samo daj si dopovedat, da moras najprej zmagati na 
razpisu. Zmagal
si, ce si prvi (ne vem kdo je ze to pogruntal)!

Ampak razpis ni napisan v smeri, ki bi ustrezala nasi ideji o lepem in boljsem
zivljenju kjer vse cveti in se bohoti in smo vsi srecni in veseli v sozitju
z...

Zakaj razpis ni narejen v tej smeri? Sem ze napisal... zato ker ni usmerjen k
dolgorocnemu cilju (glej en odstavek visje) ampak temu, da se zadevo izpelje
brez proceduralnih napak (da je zakonsko neoporecen) in da se vse pritozbe
lahko zavrne brez problema ker bohvar, da bi bilo potrebno ponavljati 
razpis...
neee samo to ne, ker je potrebno se enkrat prebrati 100 kil speha 
itd. itd.
Kdaj bo sel pa Uradnik Joze na golf?? Ne se hecat! Partija golfa ne more
odpasti zaradi tega, ker obstaja neka varianta, da bi se javna uprava
optimizirala.

SFSN,

B

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Blaz Podrzaj
Quoting Mojca Miklavec :

> 2009/1/8 Blaz Podrzaj :
>>
>> iz izkusenj pa vemo, da gre v nasi javni
>> upravi lazje
>> skozi 1000 kratkorocnih projektov po 10.000 EUR kot eden dolgorocen za
>> 1.000.000 EUR.
>
> Letos bo zunaj IT razpis, tezak cca. 10 milijonov evrov in 100 tisoc
> do 1 milijon najmanjsi mozen znesek, za katerega lahko kandidiras.
>
> (Naj me kdo popravi, ce sem se zmotila v stevilkah, ampak velikostni
> red bi moral biti priblizno pravi.)
>
> Ne posplosuj, da ni denarja - si upas kandidirat?

Bom pa takole napisal, da se ne bo se kdo drug na te moje stevilke obesil...
veliko lazje gre skozi 1000 kratkorocnih projektov po 1 EUR kot pa 1 
dolgorocen
projekt za 100 EUR. Kar hocem jaz povedati je to, da je bistveno 
razmerje ne pa
stevilke 5498, 9874564890, 17 in podobno.

Kje sem napisal da ni denarja

Denarja je zadosti, se prevec ga je!!! To vedno vidimo cez par let, ko ga je
manj kot pred parimi leti in jokamo koliko smo imeli takrat denarja pa kaksno
revscino smo dobili za ves ta denar (Sentviski predor press.)

Se enkrat... bottom line je to, da je najlazje od vsega tisti denar na mizo
vreci in iti potem domov al pa smucat/srfat/igrat golf.

Noben ne bo sel delat studije/raziskave/ocene za to da bo ugotovil kako mora
napisati razpis in kaksne razpisne pogoje postaviti za to da bo optimiziral
javno upravo na dolgi rok, ampak bo sel po liniji najmanjsega odpora... rekel
bo bratrancu od svaka "A bi ti to naredu?", un bi rekel "Ja."... ta bi vzel v
roke zakon napisal razpis za bratranca od svaka v zakonskih okvirih, zaklenil
pisarno ob 12:15 in sel na Krvavec na eno popoldansko.

SFSN,

B

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Gregor
Pozdrav


Zadeva je izvedljiva, vendar ne kar čez noč. Nikjer ne piše, da je
potrebno vsem končnim uporabnikom naenkrat zamenjati OS. Vsekakor je
pametno razmisliti ali narediti prehod na Visto oz. Linux. Pri prehodu
na Visto potrebuje podjetje novo strojno opremo. V našem podjetju imamo
preko 2000 PCjev in večina jih ne zadovoljuje minimalnih zahtev OS
Vista. V kolikor na hitro poračunate stroške licenc za OS, Office,
protivirusno zaščito in 2000 novih PCjev dobite lep kup denarja. 

Res je, da uporabljamo veliko različnih programov, vendar jih večino
poganjamo preko Citrixa. Največ uporabnikov uporablja MS Word in Excel,
za katere je popolnoma ustrezen substitut OO. Na testu se je Ubuntu
pokazal zelo dobro in se ga je dalo zelo dobro integrirati v obstoječo
informacijsko infrastrukturo. Trenutno uporabniki pri svojem delu ne
potrebujejo veliko specialističnega znanja o uporabi office programov in
migracija ne bi bila tako boleča.

Tam, kjer se uporabljajo specialni programi v MS okolju enostavno ne bi
zamenjali OS in bi še nekaj časa ostali na XPjih. V kolikor pogledamo po
svetu se na službenih PCjih najdeju tudi Win 3.11 in zadeve delujejo. 

V začetku migracije bi morala oba OS delovati skupaj. V kolikor
zamenjamo 80% klasičnih uporabnikov smo naredili veliko.

LP




On Thu, 2009-01-08 at 21:20 +0100, Jure Pečar wrote:

> On Thu, 8 Jan 2009 21:06:17 +0100
> Miha  wrote:
> 
> 
> > Človek se od raznih manj razvitih živih bitij in sicer zmogljive pločevine
> > ravno v tem, da je prilagodljiv in se bo znajdel v novem okolju., razen če
> > je prokl** piflar. Pa naj piše Ustvari dokument ali Ustvbarjanje dokumenta
> > pa naj bo ta zapis v meniju Datoteka ali pa bo viden kar v orodni vrstici.
> > Če pa boš ljudem rekel: Jutri gremo na Linux, bo pa odziv: "jooj. a spet
> > eno sranje" in veš čas dsi bodo mantrali to in dobili na novosti odpor.
> > 
> > Pač za tiste najbolj  lahko nastaviš izgled/temo na Windows in
> > garantiram da ne bo niti procent pogruntal da je to Linux (spremembe ne bo
> > zaznal ali pa bo bil prijetno presenečen kako so se računalničarji
> > potrudili), programom lahko daš opisno ime: npr. namesto Openoffice Writer
> > daš na namizje link Urejevalnik besedil.
> 
> Si že delal v okolju, kjer so ljudem računalniki orodja in se nočejo
> ukvarjati s tehnikalijami?
> Si že delal v okolju, kjer so uporabniki pretežno netehnične sorte?
> 
> Verjemi, obstaja čisto preveč ljudi, ki jim totalno pokvari dan že to, če
> jim modro e ikonico explorerja prebarvaš na vijolično. Več kot dovoljšen
> razlog, da zanje računalnik ne dela. Ker ni več tak, kot so ga navajeni.
> 
> > Tako da... Če še koga slišm da ni izvedljivo
> 
> Izvedljivost tu nima veze s 3d efekti in delovanjem špilov.
>  
> Spremembe so hudo kompleksni procesi, tehnikalije so še najmanjši
> in najbolj obvladljiv problem ... 
> 
> 
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Jure Pečar
On Thu, 8 Jan 2009 21:06:17 +0100
Miha  wrote:


> Človek se od raznih manj razvitih živih bitij in sicer zmogljive pločevine
> ravno v tem, da je prilagodljiv in se bo znajdel v novem okolju., razen če
> je prokl** piflar. Pa naj piše Ustvari dokument ali Ustvbarjanje dokumenta
> pa naj bo ta zapis v meniju Datoteka ali pa bo viden kar v orodni vrstici.
> Če pa boš ljudem rekel: Jutri gremo na Linux, bo pa odziv: "jooj. a spet
> eno sranje" in veš čas dsi bodo mantrali to in dobili na novosti odpor.
> 
> Pač za tiste najbolj  lahko nastaviš izgled/temo na Windows in
> garantiram da ne bo niti procent pogruntal da je to Linux (spremembe ne bo
> zaznal ali pa bo bil prijetno presenečen kako so se računalničarji
> potrudili), programom lahko daš opisno ime: npr. namesto Openoffice Writer
> daš na namizje link Urejevalnik besedil.

Si že delal v okolju, kjer so ljudem računalniki orodja in se nočejo
ukvarjati s tehnikalijami?
Si že delal v okolju, kjer so uporabniki pretežno netehnične sorte?

Verjemi, obstaja čisto preveč ljudi, ki jim totalno pokvari dan že to, če
jim modro e ikonico explorerja prebarvaš na vijolično. Več kot dovoljšen
razlog, da zanje računalnik ne dela. Ker ni več tak, kot so ga navajeni.

> Tako da... Če še koga slišm da ni izvedljivo

Izvedljivost tu nima veze s 3d efekti in delovanjem špilov.
 
Spremembe so hudo kompleksni procesi, tehnikalije so še najmanjši
in najbolj obvladljiv problem ... 


-- 

Jure Pečar
http://jure.pecar.org/
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Miha
No, no.

Aja v naprej se opravičujem za nekaj ostrih!

A je za uporabnika kakšna bistvena razlika med KDEjem in Windowsom? Še vedno
klika itd.
Kaj pa tista podjetja ki so prešla na Mace, je dosti večja razlika pa so se
ljudje navadili.

Človek se od raznih manj razvitih živih bitij in sicer zmogljive pločevine
ravno v tem, da je prilagodljiv in se bo znajdel v novem okolju., razen če
je prokl** piflar. Pa naj piše Ustvari dokument ali Ustvbarjanje dokumenta
pa naj bo ta zapis v meniju Datoteka ali pa bo viden kar v orodni vrstici.
Če pa boš ljudem rekel: Jutri gremo na Linux, bo pa odziv: "jooj. a spet eno
sranje" in veš čas dsi bodo mantrali to in dobili na novosti odpor.

Sploh pa če se naredi dobro rešitev ni potrebnega nobenega dodatnega
izobraževanja, sploh če je ponudnik rešitev fer do države in ne misli na
samo svojo rit.

Pač za tiste najbolj  lahko nastaviš izgled/temo na Windows in
garantiram da ne bo niti procent pogruntal da je to Linux (spremembe ne bo
zaznal ali pa bo bil prijetno presenečen kako so se računalničarji
potrudili), programom lahko daš opisno ime: npr. namesto Openoffice Writer
daš na namizje link Urejevalnik besedil.

Tudi v firmah kar naprej menjajo programe za enainisto stvar in pač delavci
so zaprisiljeni v radikalne spremembe npr. iz Lotus Notusa v neko lasno
rešitev nekega XY podjetja v lasti osebe G,  ki ima v firmi prijatelja F ...

In še ena iz popolnoma lastnih izkušenj: zadnjič sem slučajno neki znanki
kazal določen dokument na namiznem PCju in "A lej kako dobro ti dela
računalnik. Kaj pa maš to? To ni Word, a ne? OpenOffice je. Sploh ni tako
sranje." "pa Linux mam nameščen" (pokažem par 3D efektov - npr. premikanje
oken z zavihki) "Sploh ni tok slb" "Pa res ni"
Dočim pa prjatlu rečem da mam pač Linux. "Ja Linux nima za burek noben špil
ne dela. CoD zihr ne dela.  Pa sesuva se ti" "Zihr.
http://appdb.winehq.org/objectManager.php?sClass=application&iId=2609 Pa
velik bl je stabilen od tvoje Viste, pa ne rabim $gb rama za osnovne
sistemske zahtev"... Ko pa vidi pa isti efekt: a zrihtaš še men? in čez
nekaj dni Ja inštalirat pa ni tok težklo blo, bl simpl ka Windows.

Tako da... Če še koga slišm da ni izvedljivo

Ni pa treba da se da to delat standardnim ponudnikom rešitev ... ka pol smo
pa na istem : ja pa to boste rabl pa Okular ni zadost dobr rabte Adobe
Reader pa OpenOffice ni zadost dobr mi vam ga bomo izboljšal za doplačilo...
Tako da razne Avtere, Softlabi, zanesljivi Microsoft partnerji, itd odpade.
Naj se najjprej če se gre v to naredi natečaj in izbere res najbolj
kvalitetnega ponudnika.

In če je kdo tuki reš odprtokoden mu ne bi blo težko vulantersko (beri za
majhen dnar) inštačlirat ene par 10 linuxov oziroma tisti bolj izkušeni
iznštalirati omrežno...

Še enkrat se opravičujem za ta nekontroliran izpad iz zgrožanja nad
nekaterimi komentarji! Če je treba ga zbrište jaz se tokrat ne bom
samocenzurirov...


2009/1/8 Iztok Štotl 

>
> > Ne posplosuj, da ni denarja - si upas kandidirat?
>
> Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
> source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?
>
> Naj ti malo pomagam. Težava ni samo v pomanjkanju kompetentnih open
> source providerjev ... tudi to in podobne težave so seveda imeli leta
> 2001, ko so se spravili delat svoj LiMux  zdaj pa Limuxi že predejo
> tak kje morajo in jih bo sčasoma vse več ... čez 4 leta 80% klientov
> Munchenske javne uprave ... tak je vsaj cilj ...
>
> Kdaj bo pri nas dosežena številka 80% (govorimo o OS klientih) ? In še
> pomebnejše vprašanje, kaj je krivo, da tako pozno ? A obstaja kak
> vzrok ?
>
> "Si upaš ?" je pa po mojem bolj poziv za v vrtec ...
>
> Iztok
>
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>



-- 
Lep pozdrav, Miha
Best regards, Miha
Vielen Gruß, Miha

Please avoid sending me Word or PowerPoint attachments.
See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Iztok Štotl

> Ne posplosuj, da ni denarja - si upas kandidirat?

Zakaj misliš, da se na razpise v Munchenski upravi prijavljajo open
source podjetja, v Sloveniji pa niti ne ... Kje misliš da je razlika ?

Naj ti malo pomagam. Težava ni samo v pomanjkanju kompetentnih open
source providerjev ... tudi to in podobne težave so seveda imeli leta
2001, ko so se spravili delat svoj LiMux  zdaj pa Limuxi že predejo
tak kje morajo in jih bo sčasoma vse več ... čez 4 leta 80% klientov
Munchenske javne uprave ... tak je vsaj cilj ...

Kdaj bo pri nas dosežena številka 80% (govorimo o OS klientih) ? In še
pomebnejše vprašanje, kaj je krivo, da tako pozno ? A obstaja kak
vzrok ?

"Si upaš ?" je pa po mojem bolj poziv za v vrtec ...

Iztok

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Iztok Štotl
> Če je to dražje od tega, kar se država gre zdaj (in glede na njene lastne 
> raziskave je zgolj _migracija na odprto kodo_ dražja od ene generacije 
> licenčnin), potem pač naj vztraja na "najceneši rešitvi".
> 

Najcenejše ni vedno tudi najboljše na dolgi tok. To loči slabega od
dobrega gospodarja, da ve, kdaj je treba dati morda na začetku malo več,
da imaš na koncu dosti več.

City of Munich:
"The German city of Munich is migrating its computers to open source and
GNU/Linux, both on desktops and servers. Rather than lowering IT costs,
the main motive is the desire for strategic independence from software
suppliers. In May 2008, the city released its Wollmux template
management system as open source software under the EUPL on the OSOR
platform."

Se pravi, da ne ciljajo samo na golo ceno licence in podpore ...

"strategic independence from software suppliers" .. a to kaj pomeni ?
Morda se v tej besedni zvezi skriva dosti več  na dolgi rok tudi
denarja.

Iztok


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Jure Koren
On Thursday 08 January 2009 17:09:28 Blaz Podrzaj wrote:
> Hoj,
>
> Mislim, da to ne gre tako enostavno. Kako pa ves da bi bil prehod na Linux
> cenejsi? Po moje bi bil lahko celo drazji... lahko celo prekleto drazji, ce
> k stvari ne bi pristopili res celovito (priprava studije/ocene, pilotske
> skupine uporabnikov, postopno uvajanje). Treba se je zavedati, da kupiti
> ali ne kupiti je najlazje od vsega skupaj v tem procesu. Kako bi recimo
> brez bolecin pre/izobrazil uporabnike, ki so navajeni oken oziroma office
> paketa? Verjetno bi bilo potrebno v tem procesu dognati tudi katere vse
> aplikacije v javni upravi bi bilo potem mozno poganjati pod Linuxom, katere
> bi bilo potrebno prilagoditi in katere bi bilo mozno brez vecjih zapletov
> predelati v native Linux aplikacije. S takim pristopom bi dobil recimo neko
> relativno dobro oceno situacije... katera stroskovna (delovna) mesta so
> primerna za prehod, katera bodod na to pripravljena cez 3 leta in katera
> cez 5... s tem bi nekako lahko potem tudi zacrtal nekaksen timeline za
> recimo delni prehod. Ocena stroskov bi bila po moje zelo visoka, iz
> izkusenj pa vemo, da gre v nasi javni upravi lazje
> skozi 1000 kratkorocnih projektov po 10.000 EUR kot eden dolgorocen za
> 1.000.000
> EUR. Zakaj? Zato ker 99% javnih funkcionarjev dela za drzavo od 9ih zjutraj
> do 1h popoldne, drugace so pa oni ocetje/matere, smucarji, jadralci,
> golfisti, clani rotary kluba... boli jih k za blagor drzave in blaginjo
> drzavljanov!

Migracija na Visto (oz. novejšo inkarnacijo) in Microsoft Office 2007 je 
po "režijskih stroških" primerljiva z migracijo na Linux.

Strošek licenc ni enkraten. Ne dvomim, da bo OpenOffice (ali katerikoli drug) 
pisarniški paket kar stagniral - vsake toliko časa bo treba ljudi navaditi na 
novo različico in čeprav to vedno nekaj stane, se lahko konkretno prihrani 
pri licenčninah. Poleg tega lahko poljubno kvalificirano podjetje prevzame 
vzdrževanje prostoprogramske opreme in od pogodbe obilno zasluži, država 
obilno plača, le da v tem primeru ni vezana na nikogar, podatki pa so 
zapisani v obliki, ki ni lastniška.

Če je to dražje od tega, kar se država gre zdaj (in glede na njene lastne 
raziskave je zgolj _migracija na odprto kodo_ dražja od ene generacije 
licenčnin), potem pač naj vztraja na "najceneši rešitvi".

Srečno,

-- 
Jure Koren, unix developer


signature.asc
Description: This is a digitally signed message part.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Mojca Miklavec
2009/1/8 Blaz Podrzaj :
>
> iz izkusenj pa vemo, da gre v nasi javni
> upravi lazje
> skozi 1000 kratkorocnih projektov po 10.000 EUR kot eden dolgorocen za
> 1.000.000 EUR.

Letos bo zunaj IT razpis, tezak cca. 10 milijonov evrov in 100 tisoc
do 1 milijon najmanjsi mozen znesek, za katerega lahko kandidiras.

(Naj me kdo popravi, ce sem se zmotila v stevilkah, ampak velikostni
red bi moral biti priblizno pravi.)

Ne posplosuj, da ni denarja - si upas kandidirat?

Mojca

PS: za referenco glej razpis z dne 15.02.2008 na MVZT. Ni *povsem*
isto, vendar kaze v pravo smer.
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Matjaz Horvat
OT: A lahko ta bluz opremiš z imeni, priimki in številkami?

2009/1/8 Blaz Podrzaj 

> na eni strani dati denar za dokapitalizacijo (drzava), na drugi strani pa
> ga vzeti in si ga razdeliti (management).
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Blaz Podrzaj
Hoj,

Mislim, da to ne gre tako enostavno. Kako pa ves da bi bil prehod na Linux
cenejsi? Po moje bi bil lahko celo drazji... lahko celo prekleto drazji, ce k
stvari ne bi pristopili res celovito (priprava studije/ocene, pilotske skupine
uporabnikov, postopno uvajanje). Treba se je zavedati, da kupiti ali ne kupiti
je najlazje od vsega skupaj v tem procesu. Kako bi recimo brez bolecin
pre/izobrazil uporabnike, ki so navajeni oken oziroma office paketa? Verjetno
bi bilo potrebno v tem procesu dognati tudi katere vse aplikacije v javni
upravi bi bilo potem mozno poganjati pod Linuxom, katere bi bilo potrebno
prilagoditi in katere bi bilo mozno brez vecjih zapletov predelati v native
Linux aplikacije. S takim pristopom bi dobil recimo neko relativno dobro oceno
situacije... katera stroskovna (delovna) mesta so primerna za prehod, katera
bodod na to pripravljena cez 3 leta in katera cez 5... s tem bi nekako lahko
potem tudi zacrtal nekaksen timeline za recimo delni prehod. Ocena stroskov bi
bila po moje zelo visoka, iz izkusenj pa vemo, da gre v nasi javni 
upravi lazje
skozi 1000 kratkorocnih projektov po 10.000 EUR kot eden dolgorocen za 
1.000.000
EUR. Zakaj? Zato ker 99% javnih funkcionarjev dela za drzavo od 9ih zjutraj do
1h popoldne, drugace so pa oni ocetje/matere, smucarji, jadralci, golfisti,
clani rotary kluba... boli jih k za blagor drzave in blaginjo drzavljanov!

Ne znam si predstavljati, da bi kdo na MJU-ju zadevi pristopil na 
taksen nacin.
Za moje pojme je "korupcija" pri nas zaenkrat se prevelika, da bi kdo 
lahko kaj
takega izpeljal...

Mogoce ena analogija, ki je v teh casih popolnoma na mestu... Vsi ze 15 let
vedo/vemo, da tekstilna industrija v obliki kot jo poznamo pri nas (za primer
lahko vzamemo Muro) nima nobene prihodnosti zato bi jo bilo potrebno ze 
zdavnaj
prestrukturirati, ampak ker se nobenemu ne da ukvarjati s tem, je najlazje na
eni strani dati denar za dokapitalizacijo (drzava), na drugi strani pa 
ga vzeti
in si ga razdeliti (management). Te dokapitalizacije za ohranjanje 
delovnih mest
so navaden pesek v oci in samo podaljsujejo vegeteranje na infuziji...

Skratka bottom line je tak, da nucas nekega javnega funkcionarja 
profila Sorsak,
ki se ne bo uklonil pritiskom politicnih in gospodarskih elit in ne bo odnehal
tudi ko bo imel pod nogami ze en kubik polen. Od tu dalje je vse mozno... tudi
Linux v javni upravi oziroma sanje ;)

SFSN!

B

Quoting Miha :

> Pozdravljeni!
>
> Sedaj ko nasa vlada "»zateguje« pasove" bi se jih zdelo ugodno opomniti, da
> ne bi slucajno "»dobrih starih«" (dvojni narekovaj) XPjev 
> nadgrajevali na M$
> [Gl,V]isto, temvec bi bilo pametno, da ob naslednji menjavi opreme
> poskrbijo, da bo nalozen Linux (pa magari ce je Ubuntu al pa SuSE) oz. vsaj
> OpenOffice. Pa naj izracunajo koliko bi jih stal enkratni prehod na
> odprtokodo in veckratno podaljsevanje licence za Windowse.
>
> Bi se sestavilo kaksno pismo, s parimi konkretnimi izracuni?
>
> --
> Lep pozdrav, Miha
> Best regards, Miha
> Vielen Gruß, Miha
>
> Please avoid sending me Word or PowerPoint attachments.
> See http://www.gnu.org/philosophy/no-word-attachments.html
>


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux

2009-01-08 Прати разговор Roman Maurer
Citiram Miha :

> Sedaj ko naša vlada "»zateguje« pasove" bi se jih zdelo ugodno opomniti, da
> ne bi slučajno "»dobrih starih«" (dvojni narekovaj) XPjev nadgrajevali na M$
> [Gl,V]isto, temveč bi bilo pametno, da ob naslednji menjavi opreme
> poskrbijo, da bo naložen Linux (pa magari če je Ubuntu al pa SuSE) oz. vsaj
> OpenOffice. Pa naj izračunajo koliko bi jih stal enkratni prehod na
> odprtokodo in večkratno podaljševanje licence za Windowse.
>
> Bi se sestavilo kakšno pismo, s parimi konkretnimi izračuni?

In omembo svetlega zgleda vietnamske vlade? :)
http://english.vietnamnet.vn/tech/2009/01/822425/
-- 
 Pozdrav,
   Roman

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux usmerjanje iz enega eth na drugega preko FW

2008-06-27 Прати разговор Darko Bulat
Hmm, dvomim, da bi šlo znotraj enega TCP/IP stacka.

Edino kar mi pride na misel je, da razdeliš Linux-box na dve virtualni
mašini, ki vsaka ima le en eth interface.

Torej bi tako simuliral dve neodvisni in ločeni mašini, ki pa sta vseeno
(lahko) na enem datotečnem sistemu in bi pač morda še vedno lahko počel
tisti kar želiš početi, četudi s dvema virtualnima strojema.

To se pravi, da bi prek etherneta komunikacija potekala izključno preko
switcha, res pa je, da bi za notranje komuniciranje itak pridobil en
virtualni lan na katerem bi lahko bila oba navidezna boxa..

Poskusi, mogoče rata..

LP

Darko

--

Iztok Umek pravi:
> 
> eth0: IP 1.2.3.4 gw 1.2.3.1
> eth1: IP 2.3.4.5 gw 2.3.4.1
> 
> Kako bi prisilil Linux, da ves promet, ki ga skatla generira z 
> interfacea eth0 (1.2.3.4) poslje preko gw (1.2.3.1) ceprav gre za IP 2.3.4.5
> 
> Torej ce bi paket sel:
> 
> Source: 1.2.3.4
> Destination: 2.3.4.5
> 
> Bi bil poslan na 1.2.3.1, potem pa bi prisel na 2.3.4.5 (iz gw 2.3.4.1) 
> in nazaj po obrnjeni poti?
> 
> Je mozno?
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list

___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux JukeBox

2008-05-09 Прати разговор Blaz Podrzaj
Oboje je kul. Nekako se bolj nagibam k mpd-ju ker mi res ponuja tocno 
tisto kar
rabim in nic vec. Ampache je pa spet prevec bloat zame, je pa phpMp spet tocno
to kar rabim ;)

A z VLC (prek web vmesnika) lahko naredis remote playlisto in jo tam tudi
shranis? Se mi zdi da VLC v tem primeru playlisto hrani samo v cache-ju in jo
izgubi, ko ga ugasnes in ponovno prizges?

Hvala za predloge.

lp,B

Quoting Luka Goltnik - s57lx <[EMAIL PROTECTED]>:

> Kaj pa VLC?
>
> http://videolan.org
>
> Iztok Kham wrote:
>> Recimo mpd in ampache ali kaj podobnega?
>>
>> -- Iztok
>>
>> Blaz Podrzaj pravi:
>>> Hoj,
>>>
>>> Za headless jukebox bi nucal en web frontend, prek katerega bi 
>>> lahko naredil
>>> playlisto izbranih komadov in pognal recimo mpg123 z izbranimi 
>>> parametri in to
>>> playlisto ter ga naknadno po moznosti ponovno pognal ali ustavil.
>>>
>>> Trenutno malo preskusam SqueezeCenter od Logitech-a ampak je to zame cisto
>>> prevec bloat (ne rabim streaming serverja). Nasel sem se otto pa se 
>>> mi tudi ta
>>> zdi cisto prevec bloat za to kar potrebujem jaz.
>>>
>>> Kaj pa ostali uporabljate v te namene?
>>>
>>> lp,B
>>> ___
>>> lugos-list mailing list
>>> lugos-list@lugos.si
>>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>>>
>>>
>>
>> ___
>> lugos-list mailing list
>> lugos-list@lugos.si
>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
> --
> BOFH Excuse #434:
>
> Please state the nature of the technical emergency
>
> Luka Goltnik - S57LX, [EMAIL PROTECTED]
>
> http://www.hamradio.si/~s57lx
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>


___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


Re: [LUGOS] Linux JukeBox

2008-05-08 Прати разговор Luka Goltnik - s57lx
Kaj pa VLC?

http://videolan.org

Iztok Kham wrote:
> Recimo mpd in ampache ali kaj podobnega?
> 
> -- Iztok
> 
> Blaz Podrzaj pravi:
>> Hoj,
>>
>> Za headless jukebox bi nucal en web frontend, prek katerega bi lahko naredil
>> playlisto izbranih komadov in pognal recimo mpg123 z izbranimi parametri in 
>> to
>> playlisto ter ga naknadno po moznosti ponovno pognal ali ustavil.
>>
>> Trenutno malo preskusam SqueezeCenter od Logitech-a ampak je to zame cisto
>> prevec bloat (ne rabim streaming serverja). Nasel sem se otto pa se mi tudi 
>> ta
>> zdi cisto prevec bloat za to kar potrebujem jaz.
>>
>> Kaj pa ostali uporabljate v te namene?
>>
>> lp,B
>> ___
>> lugos-list mailing list
>> lugos-list@lugos.si
>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>>
>>   
> 
> ___
> lugos-list mailing list
> lugos-list@lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list

-- 
BOFH Excuse #434:

Please state the nature of the technical emergency

Luka Goltnik - S57LX, [EMAIL PROTECTED]

http://www.hamradio.si/~s57lx
___
lugos-list mailing list
lugos-list@lugos.si
http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list


  1   2   3   4   >