On Tuesday, May 1, 2007, 0:07:46, Janez Trenz wrote:
Jaz je nisem mogel oddat. Tisti Hermes_thingy noče delat s Firefoxom2.
Isti problem tudi na Windows. FF2 jim ni všeč, niti IE7. Če stvari ne delajo s
pol leta starimi zadevami, naj pa pretipkavajo s papirja. :
Jaz na Windows nisem imel
Zdravo,
zadeva preverjeno deluje v win+firefox in linux-opensuse+firefox. Je pa res,
da je kopiranje .jar datotek ne vem kam(za linux) vse vse prej kot
uporabniško prijazna zadeva. V windowsih moraš certifikat uvoziti v oba
brskalnika, potem deluje tudi podpisovanje v firefoxu.
lp
30.4.07 je
On Fri, 7 Apr 2006, Andrej Krevl wrote:
To ne drĹži. Zato pa sta dve stranki. Jaz zakriptiram s tvojim javnim, ti z
mojim javnim, odkriptirava pa lahko samo oba skupaj vsak s svojim
privatnim. Da se tudi tako, da jaz zakriptiram s tvojim javnim Tonetovim
javnim in JoĹžetovim javnim
Blaz Podrzaj wrote:
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
vse napisano velja - problem je le v tem, da imajo javne klju�e vsi -
torej ne vemo identitete podpisnika.
To, da lahko do javnega kljuca pride vsak je res, ne more pa do tvojega
accounta na dursu! Napoved bi bila generirana in
On ned, 2006-04-09 at 23:57 +0200, Jernej Simončič wrote:
On Sunday, April 9, 2006, 21:52:23, Matej Spiller-Muys wrote:
Dej no dej :) Se malce bolje poglej. ActiveX je podpisan. Java komponenta pa
tudi. In sicer
z Hermesovim certifikatom. Lahko bi bila edino navodila bolj jasna kako
Zivjo,
On 06/04/06, Matej Spiller-Muys [EMAIL PROTECTED] wrote:
V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
enako.
SSL-u lahko še vedno zaupaš, ne moreš pa IE po tem, ko SSL že odkriptira
poslano. Od takrat naprej je vsebina prepuščena na milost in nemilost
tvojemu računalniku. Ravno tako velja v obratno smer. Če je gor kak
pameten virus, bo priložnost gotovo izkoristil ...
Lep pozdrav
Janko
Gregor
On Fri, 7 Apr 2006, Gregor Berginc wrote:
Zal ne razumem, kje naj bi se nekdo naselil in uporabniku vsili drugo
vsebino v podpis. Ali to pomeni, da tudi SSL-u ne smemo vec zaupati?
Nadalje, ce shranis povratnico jo pregledas in primerjas s tem, kar
vidis na zaslonu, saj gre za navaden xml
On pet, 2006-04-07 at 10:06 +0200, Gregor Berginc wrote:
Zivjo,
On 06/04/06, Matej Spiller-Muys [EMAIL PROTECTED] wrote:
V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
prikazal na zaslonu
voda - SSL (serve) - rdeča voda - deSSL (klient) - voda - voda +
tifus (leak) - WebSign - voda + tifus + kamenjčki - SSL (klient) -
rdeča voda + tifus + kamenjčki - deSSL (server) - tifffuu
Zelo nazorno... Samo konec ni pravi ;).
Skratka, server v vsakem primeru poslje veljavno
On pet, 2006-04-07 at 10:57 +0200, Gregor Berginc wrote:
voda - SSL (serve) - rdeča voda - deSSL (klient) - voda - voda +
tifus (leak) - WebSign - voda + tifus + kamenjčki - SSL (klient) -
rdeča voda + tifus + kamenjčki - deSSL (server) - tifffuu
Zelo nazorno... Samo konec ni
To me res čudi in skrbi.
Upam, da te ne skrbi prevec, glede na to, da te komponente nisi se
nikjer videl, se manj pa uporabil, hehe.
Vsaj dokler ne bomo imeli treacherous computinga, strojne izolacije
procesov in 'zavarovane zaslonske poti'.
Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo
On Friday 07 April 2006 11:33, Gregor Berginc wrote:
Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
Ne. To pomeni, da naj izklopimo power kable.
Zato je trditev, da sta Klik ali e-dohodnina varna proti takem napadu
popoln pesek v oči.
Ze, ampak to ne zaradi samega
Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: uporabnik.
Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
Pa kljub temu poslusamo samo o tem, kako varni so avtomobili, ki jih
vozijo lutke... Avto je
On Friday 07 April 2006 13:49, Gregor Berginc wrote:
Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen:
uporabnik.
Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
OK, ja, se boljsa analogija je
On pet, 2006-04-07 at 11:33 +0200, Gregor Berginc wrote:
To me res čudi in skrbi.
Upam, da te ne skrbi prevec, glede na to, da te komponente nisi se
nikjer videl, se manj pa uporabil, hehe.
Vsaj dokler ne bomo imeli treacherous computinga, strojne izolacije
procesov in 'zavarovane
On pet, 2006-04-07 at 13:49 +0200, Gregor Berginc wrote:
Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen:
uporabnik.
Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
Pa kljub temu poslusamo
On Fri, 7 Apr 2006, Jure Koren wrote:
Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
Ne. To pomeni, da naj izklopimo power kable.
Zato je trditev, da sta Klik ali e-dohodnina varna proti takem napadu
popoln pesek v oÄi.
Ze, ampak to ne zaradi samega digitalnega
Zdravo,
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
dejansko izpolnjen namen asimetričnega varovanja. Oni podpišejo s tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktično vse kar
zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak način so
On Fri, 7 Apr 2006, Jure Koren wrote:
Ampak kljub vsemu mislim, da sta dve pomembni razliki: elektronski podpis je
tezje ponarediti kot navadnega, dokler nimas dostopa do zasebnega kljuca, ko
ga pa imas, je pa bistveno lazje in tudi dokazat, da nisi podpisal necesa,
kar je podpisano s tvojim
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. Oni podpiĹĄejo s tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktiÄno vse kar
zadeva varnost zgodilo na
On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovornost na uporabnika kot
se je zgodilo sedaj
No ja 100%
On Fri, 7 Apr 2006, Andraz Tori wrote:
Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovornost
On Friday 07 April 2006 15:44, David Klasinc wrote:
On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovornost na
Blaz Podrzaj wrote:
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
dejansko izpolnjen namen asimetri�nega varovanja. Oni podpiťejo s tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se prakti�no vse kar
zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak
On pet, 2006-04-07 at 14:55 +0200, Jure Koren wrote:
On Friday 07 April 2006 15:44, David Klasinc wrote:
On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
Zdravo,
2006/4/7, Blaz Podrzaj [EMAIL PROTECTED]:
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. Oni podpiĹĄejo s
tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil
potem
dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. Oni podpiĹĄejo s
tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktiÄno vse kar
zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak naÄin so
V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
enako. Ta težava se pojavlja tako pri bančnem poslovanju, kot v tem
primeru pri
Andraz Tori wrote:
On ned, 2006-04-02 at 16:37 +0200, Goldy wrote:
Postopek oddaje e-dohodnine se mi ne zdi pretirano zahteven..ko je nameščen
certifikat je to precej enostavno..kakšen še lažji postopek bi si pa še
želeli..!
Tako kot pri Kliku, torej brez kakršnegakoli dodatnega
On Sun, 2 Apr 2006, Andraz Tori wrote:
Pri Kliku je hitro finačna škoda, ki nastane ob zlorabi, nekajkrat večja
od napačno oddane dohodnine ... pa vseeno ni treba imeti activex ali
jave na uporabniški strani.
Finančna škoda (pa še kakšna druga) je VEDNO na strani komitenta!
To je zato, ker
Howdy!
Se mi zdi, da tale del leti name:
Jaka Močnik wrote:
sam sem z e-davki (relativno) srečen. ljudem, ki bi radi oddajali davčno
napoved brez rabe primerne PKI, ki jim je naporno z osebnim dokumentom
stopit po osebni certifikat, ali pa jim gredo po glavi celo takšne
nebuloze, kot je ona, da
Podpisovanje na strani odjemalca je nujno potrebno zato, ker ima le ta
uporabnikov privatni ključ, ki je potreben za e-podpis. Tako je
zagotovljeno, da je to zares uporabnikov e-podpis in ne koga drugega.
Na strežniku tega ne moreš zagotoviti. Lahko bi sicer uporabljal SSH
client certificate
On Mon, 3 Apr 2006, Janko Mivšek wrote:
Na strežniku tega ne moreš zagotoviti. Lahko bi sicer uporabljal SSH
client certificate avthentication (kar uporablja večina bank) tudi za
neke vrste podpisovanje, vendar bi tak podpis lahko kdorkoli z dostopom
do stežnika (npr. skrbnik sistema)
Zdravo,2006/4/3, Blaz Podrzaj [EMAIL PROTECTED]:
dostop samo ti in nihče drug (vsaj kar se tiče w pravice). Če imaš do tesobe dostop samo ti potem je evidentno, da si ti podpisnih vseh sprememb,ki so se ali se bodo zgodile v tej sobi. Zakaj torej še en podpis? Dobro,
Ker potem tam tisti ČE ni
On pon, 2006-04-03 at 10:40 +0200, Janko Mivšek wrote:
Podpisovanje na strani odjemalca je nujno potrebno zato, ker ima le ta
uporabnikov privatni ključ, ki je potreben za e-podpis. Tako je
zagotovljeno, da je to zares uporabnikov e-podpis in ne koga drugega.
Na strežniku tega ne moreš
On Mon, 2006-04-03 at 10:00 +0200, Metod Kozelj wrote:
Morda lahko kdo bolj avtoritativno pove, kaj se pri podpisovanju v
resnici dogaja. Jaz si predstavljam to tako, da pač server pošlje en
challenge, uporabnik vkuca tisto kodo (ki jo na zaslon dobi v
grafično-skvarjeni obliki), potem pa
On pon, 2006-04-03 at 20:04 +0200, Jaka Močnik wrote:
On Mon, 2006-04-03 at 10:00 +0200, Metod Kozelj wrote:
Morda lahko kdo bolj avtoritativno pove, kaj se pri podpisovanju v
resnici dogaja. Jaz si predstavljam to tako, da pač server pošlje en
challenge, uporabnik vkuca tisto kodo (ki jo
On Mon, 2006-04-03 at 20:19 +0200, Andraz Tori wrote:
V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
enako. Ta težava se
Jaka Močnik je napisal:
(z večino napisanega se pretežno strinjam, pa sem odrezal stran, da ne
smetim)
Varnost in uporabnost/prijaznost si vedno sedita druga
nasproti drugi. Vprašanje je le kam se določen ponudnik
storitev postavi. Banke so se
tu odpovedale kančku varnosti v zameno
Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
napravo z displayem in gumbom za potrditev podpisovanja, kjer stvar, ki
jo podpisuješ vidiš v plaintext obliki in kjer je implementacija
protokola na zunanji napravi s katero le ta komunicira z računalnikom
matematično
Kmalu dohodnine ne bomo več oddajali, ker ni potrebe :-)
Boštjan
-Original Message-
To: Glavni dopisni seznam LUGOSa
Subject: Re: [LUGOS] firefox edavki game over
Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
napravo z displayem in gumbom za potrditev
On Mon, 2006-04-03 at 21:21 +0200, Andraz Tori wrote:
Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
napravo z displayem in gumbom za potrditev podpisovanja, kjer stvar, ki
jo podpisuješ vidiš v plaintext obliki in kjer je implementacija
protokola na zunanji
2006/4/3, Jaka Močnik [EMAIL PROTECTED]:
reči malce poabstrahiramo - natanko to, kar počne klik). v skrajnemprimeru se lahko naredi proxy certifikat. ja, res, a zna kdo razložiti,zakaj bi to ne bilo kul?Saj si že sam vse povedal. Stvar presoje kolk varnosti oz. odgovornosti hočeš. In država je pač
No ja.
Malo čudno je, če ti nekdo potem žvajzne identiteto in se gre tebe na
internetu. Zaenkrat računalniki še ne identificirajo 100%, tudi
biometrija ne funkcionira tako zanesljivo.
Marko Samastur wrote:
2006/4/3, Jaka Močnik [EMAIL PROTECTED]:
reči malce poabstrahiramo - natanko to,
e-stonia - :D
Se vedno se mi zdi, da je postopek oddaje e-dohodnine tezji kot
recimo klik, lazji kot je uporaba klika in njegova namestitev pa
itak skoraj ne more biti (v smislu varnosti).
Morda pa je debata o edavkih celo brezpredmetna, ker si novi sef
dursa zeli, da bi ze prihodnje
, 2006 2:48 PM
To: Glavni dopisni seznam LUGOSa
Subject: Re: [LUGOS] firefox edavki game over
e-stonia - :D
Se vedno se mi zdi, da je postopek oddaje e-dohodnine tezji kot
recimo klik, lazji kot je uporaba klika in njegova namestitev pa
itak skoraj ne more biti (v smislu varnosti).
Morda pa je
On ned, 2006-04-02 at 16:37 +0200, Goldy wrote:
Postopek oddaje e-dohodnine se mi ne zdi pretirano zahteven..ko je nameščen
certifikat je to precej enostavno..kakšen še lažji postopek bi si pa še
želeli..!
Tako kot pri Kliku, torej brez kakršnegakoli dodatnega softwara v obliki
ActiveX ali
.
Na Hermesu bi celo sami vrgli zadevo v podobno licenčno razmerje kot je
OpenOffice.org/StarOffice ter si tako bistveno pocenili, pospešili razvoj
in sprostili kadre. Očitno se jim ne ljubi varčevati niti na MJU, niti na
Hermesu.
Poanta ni v tem. Ko se enkrat dobi kuro, ki nese
Jernej Horvat wrote:
Jure Pečar 1.4.2006 3:03
Lepo povedano. Problem pa ni v tem, da so edavki prezakomplicirani,
pač pa v tem, da država slabo (ali točneje, sploh nič)
skrbi za e-pismenost.
drzava - to smo mi, mar ne ?
morali bi malo bolj pritisniti na naso upravo, da lepe e-floskule
Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
Estonija je svetovni rekorder, tako da primerjava z njo ni korektna.
Nekateri jo imenujejo celo
On Sat, 2006-04-01 at 19:35 +0200, Ales Kosir wrote:
Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
na vse tole pljuvanje čez e-dacarje, ki me
Zdravo,Sam sem napoved tudi letos popolnoma brez sramu oddal na papirju. Če me to kvalificira za elektronsko nepismenega ali pa close-minded, tudi prav. Vsekakor tistih par podatkov, ki jih moram vpisati v obrazec in kratek sprehod do pošte nista takšno breme, da bi raje celo leto varoval svoj,
Zagotovo Estonija v letu 2005 vsaj po meni dosegljivih podatkih ni bila
na prvem mestu - to je bila po vseh merilih e-poslovanja gotovo Švedska,
ampak naj vrag vzame podrobnosti. Tako daleč kot so Estonci
informatizirali Estonijo, bi vsak lugosovec gotovo z veseljem Slovenijo.
Pa še nekaj
Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
In kako se lahko nasa drzava gre e-davke ali e-drzavo ali e-nevemkaj,
ce pa niti poslanci
On Sat, 1 Apr 2006 02:27:14 +0200
Matjaž Horvat [EMAIL PROTECTED] wrote:
Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
In kako se lahko
Jure Pečar 1.4.2006 3:03
Lepo povedano. Problem pa ni v tem, da so edavki prezakomplicirani, pač pa v tem, da država slabo (ali točneje, sploh nič)
skrbi za e-pismenost.
drzava - to smo mi, mar ne ?
morali bi malo bolj pritisniti na naso upravo, da lepe e-floskule tudi
udejani v
Howdy!
Matevz Jekovec wrote:
A kdo ve, zakaj je treba certifikat dvakrat uvoziti - najprej v FF,
potem pa še v Javo? A res ni lepšega načina? Kukr jest vem, svoj čas ni
blo treba uvažati v Javo certifikatov preko ControlPanela.
Tole, kar se je na drugmu računalniku zgodil, je primer, zakaj tako
Pozdrav!
Miro Kranjc je rekel(la):
vlozil 2.3.2004 ob 22:25), torej skoraj 1 mesec pred rokom za oddajo.
Seveda pa bi bilo iluzorno pricakovati, da bodo dve leti kasneje se vedno
razvijali nekaj, kar je ze tedaj delalo bp (seveda, ce si prebral
navodila)
in kar so itaq naredili pro bono.
Ja,
Eeee, tu ima pa Andraz v glavnem prav. Dokument z naslovom Politika Vlade
RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev
temelječih na odprti kodi je se vedno veljaven (vsaj nihce ga ni
preklical
ali napisal drugega)
Ali se morda lahko dobi kaksen link do tega
[EMAIL PROTECTED] je rekel(la):
temelječih na odprti kodi je se vedno veljaven (vsaj nihce ga ni
preklical
ali napisal drugega)
Ali se morda lahko dobi kaksen link do tega dokumenta?
http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/K0A29A3F8E51AD220C1256DC00030FF40/$file/Politika_OSS_Koncna.pdf
Hvala.
lp,
Ja, vem da je vse hipoteticno. Samo pac lazje bi bilo za koncnega
uporabnika, ce bi bilo vse skupaj bolj enostavno. Jaz se sploh ne
pritozujem, mi ni problem, in nauk te zgodbe je zame bil: read first,
ask questions later. Moj point je samo v tem, da je tak postopek zelo
zakompliciran za nekoga,
Se razume.
Očitno se nikomur v Hermesu ne da naredit te skripte, ki bi poiskala tvoj
JRE in notri nakopirala vse potrebno - nekaj v stilu ATI driver
installerja...
lp,B
On Mon, 27 Mar 2006, Gupy the Fish wrote:
Ja, vem da je vse hipoteticno. Samo pac lazje bi bilo za koncnega
uporabnika, ce
v hermesu bodo naredili natančno tisto kar je naročnik specificiral v
zahtevah in so zapisali v projektno dokumentacijo.
vsa krivda je na strani naročnika, ki tega ne zahteva, kljub temu, da
obstaja dokument o odnosu vlade do odprte kode...
... in tu igrajo svojo vlogo tudi special interest
Jaz sem hotel samo izpostaviti dimenzijo, da ce bi bil tak postopek
(iskat pathe, instalirat 5 stvari, pisat neko kodo v datoteke, ... samo
da oddas eno napoved) na winsih, bi blo pol Slovenije v zraku. Ker je
pac na linuxu, pa se nekak ze samoumevno pricakuje, da si itak heker, ce
mas ta OS.
Kje
Andraz ima vecinoma prav :)
v hermesu bodo naredili natančno tisto kar je naročnik
specificiral v zahtevah in so zapisali v projektno dokumentacijo.
Razen tukaj, kjer se moti (vsaj po mojem skromnem vedenju). V Hermesu so
naredili VEC kot je zahteval narocnik! Pred 2 leti, so v Hermesu (v
On Mon, 27 Mar 2006, Miro Kranjc wrote:
To, da se sele leta 2006 ukvarjate s tem kako oddati dohodninsko napoved po
elektronski poti je za ljudi, ki se imajo za e-pismene (milo receno) zelo
pozno (razen, seveda, ce ste bili prej premladi za oddajo dohodninske
Jaz grem pa stavit, da 95% open
Včeraj sem imel tudi jaz probleme z eDavki. Kljub temu, da imam
nameščeno Javo 1.4.2, sem moral zagnati ControlPanel in še tam namestiti
certifikat. Potem je podpisovanje šlo. (Debian unstsable)
Na drugem računalniku je pa bilo manj sreče - ControlPanel import ni
prijel. Enostavno si izbral
dela prasica :)
NSS je se manjkal v pravi mapi ...
... sej v osnovi vse pise v navodilih ...
samo poti so popolnoma napacne in potem po nepotrebnem clovek zgublja
cas, kopira v napacne mape in se cudi... (in izpade nesposoben). :) ...
ter porabi prevec casa za nekaj, kar bi lahko opravil takoj :)
69 matches
Mail list logo
