Zdravo,
zadeva preverjeno deluje v win+firefox in linux-opensuse+firefox. Je pa res,
da je kopiranje .jar datotek ne vem kam(za linux) vse vse prej kot
uporabniško prijazna zadeva. V windowsih moraš certifikat uvoziti v oba
brskalnika, potem deluje tudi podpisovanje v firefoxu.
lp
30.4.07 je Je
On Tuesday, May 1, 2007, 0:07:46, Janez Trenz wrote:
> Jaz je nisem mogel oddat. Tisti Hermes_thingy noče delat s Firefoxom2.
> Isti problem tudi na Windows. FF2 jim ni všeč, niti IE7. Če stvari ne delajo s
> pol leta starimi zadevami, naj pa pretipkavajo s papirja. >:>
Jaz na Windows nisem imel
On ned, 2006-04-09 at 23:57 +0200, Jernej Simončič wrote:
> On Sunday, April 9, 2006, 21:52:23, Matej Spiller-Muys wrote:
>
> > Dej no dej :) Se malce bolje poglej. ActiveX je podpisan. Java komponenta pa
> > tudi. In sicer
> > z Hermesovim certifikatom. Lahko bi bila edino navodila bolj jasna kak
On Sunday, April 9, 2006, 21:52:23, Matej Spiller-Muys wrote:
> Dej no dej :) Se malce bolje poglej. ActiveX je podpisan. Java komponenta pa
> tudi. In sicer
> z Hermesovim certifikatom. Lahko bi bila edino navodila bolj jasna kako
> preveriti komponento.
In uporabniki zelo pazijo na to, da je st
Blaz Podrzaj wrote:
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
vse napisano velja - problem je le v tem, da imajo javne klju�e vsi -
torej ne vemo identitete podpisnika.
To, da lahko do javnega kljuca pride vsak je res, ne more pa do tvojega
accounta na dursu! Napoved bi bila generirana in podpi
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
> vse napisano velja - problem je le v tem, da imajo javne kljuÄe vsi -
> torej ne vemo identitete podpisnika.
To, da lahko do javnega kljuca pride vsak je res, ne more pa do tvojega
accounta na dursu! Napoved bi bila generirana in podpisana na oni strani
On Fri, 7 Apr 2006, Andrej Krevl wrote:
> > To ne drĹži. Zato pa sta dve stranki. Jaz zakriptiram s tvojim javnim, ti z
> > mojim javnim, odkriptirava pa lahko samo oba skupaj vsak s svojim
> > privatnim. Da se tudi tako, da jaz zakriptiram s tvojim javnim Tonetovim
> > javnim in JoĹžetovim javni
> >> Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil
potem
> >> dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. "Oni" podpiĹĄejo s
tvojim
> >> javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktiÄno vse kar
> >> zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak naÄin
Zdravo,
2006/4/7, Blaz Podrzaj <[EMAIL PROTECTED]>:
>
> On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
>
> >> Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
> >> dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. "Oni" podpiĹĄejo s
> >> tvojim
> >> javnim, ti pa z njihovim javni
On pet, 2006-04-07 at 14:57 +0200, Andrej Krevl wrote:
> Blaz Podrzaj wrote:
> Kdaj bova pa oba skupaj prišla na pir in odkriptirala tole?
>
> Še komentar na Andražev displej in gumb. Mali displej ne bo dovolj,
> ampak bo moral biti kar konkreten displej, da ti bo prikazal cel
> obrazec, ki ga b
On pet, 2006-04-07 at 14:55 +0200, Jure Koren wrote:
> On Friday 07 April 2006 15:44, David Klasinc wrote:
> > On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
> > > ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
> > > univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom
Blaz Podrzaj wrote:
Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
dejansko izpolnjen namen asimetri�nega varovanja. "Oni" podpiťejo s tvojim
javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se prakti�no vse kar
zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak na�
On Friday 07 April 2006 15:44, David Klasinc wrote:
> On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
> > ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
> > univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
> > problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovorn
On Fri, 7 Apr 2006, Andraz Tori wrote:
> > Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
>
> ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
> univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
> problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovo
On Friday 07 April 2006 13:02, Andraz Tori wrote:
> ne, da bi banke (in druge institucije) lahko uporabniku ponudile
> univerzalno resitev - napravico z malim displejckom in gumbom, ki bi
> problem resnično rešila, ne pa prevalila odgovornost na uporabnika kot
> se je zgodilo sedaj
No ja 100% var
On Fri, 7 Apr 2006, Janko Harej wrote:
>> Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
>> dejansko izpolnjen namen asimetriÄnega varovanja. "Oni" podpiĹĄejo s tvojim
>> javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktiÄno vse kar
>> zadeva varnost zgodilo n
On Fri, 7 Apr 2006, Jure Koren wrote:
> Ampak kljub vsemu mislim, da sta dve pomembni razliki: elektronski podpis je
> tezje ponarediti kot navadnega, dokler nimas dostopa do zasebnega kljuca, ko
> ga pa imas, je pa bistveno lazje in tudi dokazat, da nisi podpisal necesa,
> kar je podpisano s tvo
Zdravo,
> Po mojem mnenju bi morali zadevo podpisati obe stranki - to bi bil potem
> dejansko izpolnjen namen asimetričnega varovanja. "Oni" podpišejo s tvojim
> javnim, ti pa z njihovim javnim. V tem primeru bi se praktično vse kar
> zadeva varnost zgodilo na serverski strani. Za tak način so izp
On Fri, 7 Apr 2006, Jure Koren wrote:
> > Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
>
> Ne. To pomeni, da naj izklopimo power kable.
>
> > > Zato je trditev, da sta Klik ali e-dohodnina varna proti takem napadu
> > > popoln pesek v oÄi.
> > Ze, ampak to ne zaradi samega di
On pet, 2006-04-07 at 13:49 +0200, Gregor Berginc wrote:
> Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
>
> > Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen:
> > uporabnik.
>
> Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
>
> Pa kljub temu posl
On pet, 2006-04-07 at 11:33 +0200, Gregor Berginc wrote:
> > To me res čudi in skrbi.
>
> Upam, da te ne skrbi prevec, glede na to, da te komponente nisi se
> nikjer videl, se manj pa uporabil, hehe.
>
> > Vsaj dokler ne bomo imeli treacherous computinga, strojne izolacije
> > procesov in 'zavaro
On Friday 07 April 2006 13:49, Gregor Berginc wrote:
> Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
> > Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen:
> > uporabnik.
> Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
OK, ja, se boljsa analogija je an
Saj vem, da ste me ze siti, ampak vseeno bi rad nekaj dodal...
> Ne. Digitalni podpis je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: uporabnik.
Avto je varen toliko, kot njegov najsibkejsi clen: voznik!
Pa kljub temu poslusamo samo o tem, kako varni so avtomobili, ki jih
"vozijo" lutke... Avto je
On Friday 07 April 2006 11:33, Gregor Berginc wrote:
> Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopimo mrezne kable?
Ne. To pomeni, da naj izklopimo power kable.
> > Zato je trditev, da sta Klik ali e-dohodnina varna proti takem napadu
> > popoln pesek v oči.
> Ze, ampak to ne zaradi samega di
> To me res čudi in skrbi.
Upam, da te ne skrbi prevec, glede na to, da te komponente nisi se
nikjer videl, se manj pa uporabil, hehe.
> Vsaj dokler ne bomo imeli treacherous computinga, strojne izolacije
> procesov in 'zavarovane zaslonske poti'.
Se strinjam, ampak ali to pomeni, da naj odklopi
On pet, 2006-04-07 at 10:57 +0200, Gregor Berginc wrote:
> > voda -> SSL (serve) -> rdeča voda -> deSSL (klient) -> voda -> voda +
> > tifus (leak) -> WebSign -> voda + tifus + kamenjčki -> SSL (klient) ->
> > rdeča voda + tifus + kamenjčki -> deSSL (server) -> tifffuu
>
> Zelo nazorno
> voda -> SSL (serve) -> rdeča voda -> deSSL (klient) -> voda -> voda +
> tifus (leak) -> WebSign -> voda + tifus + kamenjčki -> SSL (klient) ->
> rdeča voda + tifus + kamenjčki -> deSSL (server) -> tifffuu
Zelo nazorno... Samo konec ni pravi ;).
Skratka, server v vsakem primeru poslj
On pet, 2006-04-07 at 10:06 +0200, Gregor Berginc wrote:
> Zivjo,
>
> On 06/04/06, Matej Spiller-Muys <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> > > V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
> > > v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
> > > prikazal n
On Fri, 7 Apr 2006, Gregor Berginc wrote:
> Zal ne razumem, kje naj bi se nekdo naselil in uporabniku vsili drugo
> vsebino v podpis. Ali to pomeni, da tudi SSL-u ne smemo vec zaupati?
> Nadalje, ce shranis povratnico jo pregledas in primerjas s tem, kar
> vidis na zaslonu, saj gre za navaden xml
SSL-u lahko še vedno zaupaš, ne moreš pa IE po tem, ko SSL že odkriptira
poslano. Od takrat naprej je vsebina prepuščena na milost in nemilost
tvojemu računalniku. Ravno tako velja v obratno smer. Če je gor kak
pameten virus, bo priložnost gotovo izkoristil ...
Lep pozdrav
Janko
Gregor Bergin
Zivjo,
On 06/04/06, Matej Spiller-Muys <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> > V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
> > v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
> > prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
> > en
> V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
> v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
> prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
> enako. Ta težava se pojavlja tako pri bančnem poslovanju, kot v tem
> primeru
No ja.
Malo čudno je, če ti nekdo potem žvajzne identiteto in se gre tebe na
internetu. Zaenkrat računalniki še ne identificirajo 100%, tudi
biometrija ne funkcionira tako zanesljivo.
Marko Samastur wrote:
2006/4/3, Jaka Močnik <[EMAIL PROTECTED]>:
reči malce poabstrahiramo - natanko to,
2006/4/3, Jaka Močnik <[EMAIL PROTECTED]>:
reči malce poabstrahiramo - natanko to, kar počne klik). v skrajnemprimeru se lahko naredi proxy certifikat. ja, res, a zna kdo razložiti,zakaj bi to ne bilo kul?Saj si že sam vse povedal. Stvar presoje kolk varnosti oz. odgovornosti hočeš. In država je pa
On Mon, 2006-04-03 at 21:21 +0200, Andraz Tori wrote:
> > > Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
> > > napravo z displayem in gumbom za potrditev podpisovanja, kjer stvar, ki
> > > jo podpisuješ vidiš v plaintext obliki in kjer je implementacija
> > > protokola na zu
Kmalu dohodnine ne bomo več oddajali, ker ni potrebe :-)
Boštjan
-Original Message-
To: Glavni dopisni seznam LUGOSa
Subject: Re: [LUGOS] firefox edavki game over
> > Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
> > napravo z displayem in gumbom
> > Ne se slepit, edina relativno varna metoda podpisovanje je z zunanjo
> > napravo z displayem in gumbom za potrditev podpisovanja, kjer stvar, ki
> > jo podpisuješ vidiš v plaintext obliki in kjer je implementacija
> > protokola na zunanji napravi s katero le ta komunicira z računalnikom
> > mat
> Jaka Močnik je napisal:
(z večino napisanega se pretežno strinjam, pa sem odrezal stran, da ne
smetim)
> > Varnost in uporabnost/prijaznost si vedno sedita druga
> > nasproti drugi. Vprašanje je le kam se določen ponudnik
> > storitev postavi. Banke so se
> > tu odpovedale kančku varnosti v
On Mon, 2006-04-03 at 20:19 +0200, Andraz Tori wrote:
> V resnici ti to čisto nič ne pomaga, pred tem, da bi nek zlobni program
> v trenutku pred podpisom ne spremenil podpisljivih podatkov, tebi pa
> prikazal na zaslonu 'staro' različico ... in v vseh naslednjih trenutkih
> enako. Ta težava se poj
On pon, 2006-04-03 at 20:04 +0200, Jaka Močnik wrote:
> On Mon, 2006-04-03 at 10:00 +0200, Metod Kozelj wrote:
> > Morda lahko kdo bolj avtoritativno pove, kaj se pri podpisovanju v
> > resnici dogaja. Jaz si predstavljam to tako, da pač server pošlje en
> > challenge, uporabnik vkuca tisto kodo (k
On Mon, 2006-04-03 at 10:00 +0200, Metod Kozelj wrote:
> Morda lahko kdo bolj avtoritativno pove, kaj se pri podpisovanju v
> resnici dogaja. Jaz si predstavljam to tako, da pač server pošlje en
> challenge, uporabnik vkuca tisto kodo (ki jo na zaslon dobi v
> grafično-skvarjeni obliki), potem pa t
On pon, 2006-04-03 at 10:40 +0200, Janko Mivšek wrote:
> Podpisovanje na strani odjemalca je nujno potrebno zato, ker ima le ta
> uporabnikov privatni ključ, ki je potreben za e-podpis. Tako je
> zagotovljeno, da je to zares uporabnikov e-podpis in ne koga drugega.
>
> Na strežniku tega ne moreš
Zdravo,2006/4/3, Blaz Podrzaj <[EMAIL PROTECTED]>:
dostop samo ti in nihče drug (vsaj kar se tiče w pravice). Če imaš do tesobe dostop samo ti potem je evidentno, da si ti podpisnih vseh sprememb,ki so se ali se bodo zgodile v tej sobi. Zakaj torej še en podpis? Dobro,
Ker potem tam tisti ČE ni pot
On Mon, 3 Apr 2006, Janko Mivšek wrote:
> Na strežniku tega ne moreš zagotoviti. Lahko bi sicer uporabljal SSH
> "client certificate avthentication" (kar uporablja večina bank) tudi za
> neke vrste podpisovanje, vendar bi tak podpis lahko kdorkoli z dostopom
> do stežnika (npr. skrbnik sistema) s
Podpisovanje na strani odjemalca je nujno potrebno zato, ker ima le ta
uporabnikov privatni ključ, ki je potreben za e-podpis. Tako je
zagotovljeno, da je to zares uporabnikov e-podpis in ne koga drugega.
Na strežniku tega ne moreš zagotoviti. Lahko bi sicer uporabljal SSH
"client certificate
Howdy!
Se mi zdi, da tale del leti name:
Jaka Močnik wrote:
>sam sem z e-davki (relativno) srečen. ljudem, ki bi radi oddajali davčno
>napoved brez rabe primerne PKI, ki jim je naporno z osebnim dokumentom
>stopit po osebni certifikat, ali pa jim gredo po glavi celo takšne
>nebuloze, kot je ona,
On Sun, 2 Apr 2006, Andraz Tori wrote:
> Pri Kliku je hitro finačna škoda, ki nastane ob zlorabi, nekajkrat večja
> od napačno oddane dohodnine ... pa vseeno ni treba imeti activex ali
> jave na uporabniški strani.
Finančna škoda (pa še kakšna druga) je VEDNO na strani komitenta!
To je zato, ke
Andraz Tori wrote:
> On ned, 2006-04-02 at 16:37 +0200, Goldy wrote:
>
>> Postopek oddaje e-dohodnine se mi ne zdi pretirano zahteven..ko je nameščen
>> certifikat je to precej enostavno..kakšen še lažji postopek bi si pa še
>> želeli..!
>>
>
> Tako kot pri Kliku, torej brez kakršnegakoli d
.
Na Hermesu bi celo sami vrgli zadevo v podobno licenčno razmerje kot je
OpenOffice.org/StarOffice ter si tako bistveno pocenili, pospešili razvoj
in sprostili kadre. Očitno se jim ne ljubi varčevati niti na MJU, niti na
Hermesu.
Poanta ni v tem. Ko se enkrat dobi kuro, ki nese
On ned, 2006-04-02 at 16:37 +0200, Goldy wrote:
> Postopek oddaje e-dohodnine se mi ne zdi pretirano zahteven..ko je nameščen
> certifikat je to precej enostavno..kakšen še lažji postopek bi si pa še
> želeli..!
Tako kot pri Kliku, torej brez kakršnegakoli dodatnega softwara v obliki
ActiveX ali j
, 2006 2:48 PM
To: Glavni dopisni seznam LUGOSa
Subject: Re: [LUGOS] firefox edavki game over
e-stonia <- :D
Se vedno se mi zdi, da je postopek oddaje e-dohodnine tezji kot
recimo klik, lazji kot je uporaba klika in njegova "namestitev" pa
itak skoraj ne more biti (v smislu varnost
e-stonia <- :D
Se vedno se mi zdi, da je postopek oddaje e-dohodnine tezji kot
recimo klik, lazji kot je uporaba klika in njegova "namestitev" pa
itak skoraj ne more biti (v smislu varnosti).
Morda pa je debata o edavkih celo brezpredmetna, ker si novi sef
dursa zeli, da bi ze prihodnje l
Zagotovo Estonija v letu 2005 vsaj po meni dosegljivih podatkih ni bila
na prvem mestu - to je bila po vseh merilih e-poslovanja gotovo Švedska,
ampak naj vrag vzame podrobnosti. Tako daleč kot so Estonci
informatizirali Estonijo, bi vsak lugosovec gotovo z veseljem Slovenijo.
Pa še nekaj dobr
Zdravo,Sam sem napoved tudi letos popolnoma brez sramu oddal na papirju. Če me to kvalificira za elektronsko nepismenega ali pa close-minded, tudi prav. Vsekakor tistih par podatkov, ki jih moram vpisati v obrazec in kratek sprehod do pošte nista takšno breme, da bi raje celo leto varoval svoj, sic
On Sat, 2006-04-01 at 19:35 +0200, Ales Kosir wrote:
> > Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
> prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
> npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
na vse tole pljuvanje čez e-dacarje, ki m
> Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
Estonija je svetovni rekorder, tako da primerjava z njo ni korektna.
Nekateri jo imenujejo celo e-s
Jernej Horvat wrote:
Jure Pečar 1.4.2006 3:03>
Lepo povedano. Problem pa ni v tem, da so edavki prezakomplicirani,
pač pa v tem, da država slabo (ali točneje, sploh nič)
> skrbi za e-pismenost.
drzava - to smo mi, mar ne ?
morali bi malo bolj "pritisniti" na naso upravo, da lepe e-floskule
Jure Pečar 1.4.2006 3:03>
Lepo povedano. Problem pa ni v tem, da so edavki prezakomplicirani, pač pa v tem, da država slabo (ali točneje, sploh nič)
> skrbi za e-pismenost.
drzava - to smo mi, mar ne ?
morali bi malo bolj "pritisniti" na naso upravo, da lepe e-floskule tudi
udejani v praksi
On Sat, 1 Apr 2006 02:27:14 +0200
Matjaž Horvat <[EMAIL PROTECTED]> wrote:
> Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
> prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
> npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
>
> In kako se la
Zelim zapisati samo to, da je postopek oddaje dohonine se vedno dalec
prevec zakompliciran, da bi jo po tej poti oddalo toliko ljudi, kot
npr. v Estoniji (baje 80%). Tudi v Windowsu in tudi z IE.
In kako se lahko nasa drzava gre e-davke ali e-drzavo ali e-nevemkaj,
ce pa niti poslanci (!!!)
[EMAIL PROTECTED] je rekel(la):
>> > temelječih na odprti kodi" je se vedno veljaven (vsaj nihce ga ni
>> > preklical
>> > ali napisal drugega)
>> Ali se morda lahko dobi kaksen link do tega dokumenta?
>http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/K0A29A3F8E51AD220C1256DC00030FF40/$file/Politika_OSS_Koncna.pdf
> > Eeee, tu ima pa Andraz v glavnem prav. Dokument z naslovom "Politika Vlade
> > RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev
> > temelječih na odprti kodi" je se vedno veljaven (vsaj nihce ga ni
> > preklical
> > ali napisal drugega)
> Ali se morda lahko dobi kaksen link
Pozdrav!
Miro Kranjc je rekel(la):
> vlozil 2.3.2004 ob 22:25), torej skoraj 1 mesec pred rokom za oddajo.
> Seveda pa bi bilo iluzorno pricakovati, da bodo dve leti kasneje se vedno
> razvijali nekaj, kar je ze tedaj delalo bp (seveda, ce si prebral
> navodila)
> in kar so itaq naredili pro bono.
Howdy!
Matevz Jekovec wrote:
>A kdo ve, zakaj je treba certifikat dvakrat uvoziti - najprej v FF,
>potem pa še v Javo? A res ni lepšega načina? Kukr jest vem, svoj čas ni
>blo treba uvažati v Javo certifikatov preko ControlPanela.
>
>Tole, kar se je na drugmu računalniku zgodil, je primer, zakaj
Včeraj sem imel tudi jaz probleme z eDavki. Kljub temu, da imam
nameščeno Javo 1.4.2, sem moral zagnati ControlPanel in še tam namestiti
certifikat. Potem je podpisovanje šlo. (Debian unstsable)
Na drugem računalniku je pa bilo manj sreče - ControlPanel import ni
prijel. Enostavno si izbral certifi
On Mon, 27 Mar 2006, Miro Kranjc wrote:
> To, da se sele leta 2006 ukvarjate s tem kako oddati dohodninsko napoved po
> elektronski poti je za ljudi, ki se imajo za e-pismene (milo receno) zelo
> pozno (razen, seveda, ce ste bili prej premladi za oddajo dohodninske
Jaz grem pa stavit, da 95% "op
Andraz ima vecinoma prav :)
> v hermesu bodo naredili natančno tisto kar je naročnik
> specificiral v zahtevah in so zapisali v projektno dokumentacijo.
Razen tukaj, kjer se moti (vsaj po mojem skromnem vedenju). V Hermesu so
naredili VEC kot je zahteval narocnik! Pred 2 leti, so v Hermesu (v ve
Jaz sem hotel samo izpostaviti dimenzijo, da ce bi bil tak postopek
(iskat pathe, instalirat 5 stvari, pisat neko kodo v datoteke, ... samo
da oddas eno napoved) na winsih, bi blo pol Slovenije v zraku. Ker je
pac na linuxu, pa se nekak ze samoumevno pricakuje, da si itak heker, ce
mas ta OS.
Kje
v hermesu bodo naredili natančno tisto kar je naročnik specificiral v
zahtevah in so zapisali v projektno dokumentacijo.
vsa krivda je na strani naročnika, ki tega ne zahteva, kljub temu, da
obstaja dokument o odnosu vlade do odprte kode...
... in tu igrajo svojo vlogo tudi "special interest grou
Se razume.
Očitno se nikomur v Hermesu ne da naredit te skripte, ki bi poiskala tvoj
JRE in notri nakopirala vse potrebno - nekaj v stilu ATI driver
installerja...
lp,B
On Mon, 27 Mar 2006, Gupy the Fish wrote:
> Ja, vem da je vse hipoteticno. Samo pac lazje bi bilo za koncnega
> uporabnika, ce
Ja, vem da je vse hipoteticno. Samo pac lazje bi bilo za koncnega
uporabnika, ce bi bilo vse skupaj bolj enostavno. Jaz se sploh ne
pritozujem, mi ni problem, in nauk te zgodbe je zame bil: read first,
ask questions later. Moj point je samo v tem, da je tak postopek zelo
zakompliciran za nekoga, ki
Vse poti so hipotetične. Pod "Priprava brskalnika in okolja Java (JRE)"
točka b ti v oklepajih lepo piše "tipično". Jaz verjetno nimam tipično,
ker imam Javo pod /opt/blackdown-jdk-1.4.2.01, ti pa očitno tudi nimaš
tipične namestitve.
Včasih je treba navodila dejansko prebrati in ne samo preleteti
dela prasica :)
NSS je se manjkal v pravi mapi ...
... sej v osnovi vse pise v navodilih ...
samo poti so popolnoma napacne in potem po nepotrebnem clovek zgublja
cas, kopira v napacne mape in se cudi... (in izpade nesposoben). :) ...
ter porabi prevec casa za nekaj, kar bi lahko opravil takoj :)
73 matches
Mail list logo
